Čeprav imajo zaradi uniforme in pooblastil moč, so tudi policisti samo ljudje, ki ob najhujših prizorih ne morejo ostati ravnodušni. Po pomoč se lahko obrnejo na službenega psihologa, za dušne stvari pa jim je na voljo policijski vikar s sodelavci. To je župnik iz Besnice Igor Jereb, ki torej opravlja dve (božji) službi, obenem pa najde čas še za potovanja, vožnjo z motorjem ... in ne boste verjeli, lahko vam izda tudi plačilni nalog.
Ko se z župnikom Igorjem dobiva na Policijski akademiji v Tacnu, kjer že desetletja usposabljajo može v modrem, se hitro zapleteva v prijazen in zanimiv pogovor. Njegova pot je taka, da bi lahko nekoč o njej posneli film, je namreč človek tisočerih zanimanj.
Ne sedi na dveh stolih
»Odrasel sem v verni družini v Stražišču pri Kranju. Doma sem dobil zgled predanosti, pomoči ljudem. Poleg staršev je bil lep zgled župnik Ciril Berglez, rad sem preživljal čas v cerkvi. Že med gimnazijo v Kranju sem veliko razmišljal o svoji poti v prihodnosti. Vpisal sem se na zgodovino, vendar sem v zadnjem hipu prenesel prijavo na teologijo. V semenišču sem nato preživel šest krasnih let in imel dovolj časa za razmislek, ali je to zame ali ne. Dodatna potrditev je bila, da rad delam z ljudmi, kar je del duhovniškega poslanstva; ukvarjanje s človekom in njegovimi težavami. To mora imeti duhovnik oziroma tisti, ki je poklican. Seveda pa tudi verjamem v Boga in sem to zlahka sprejel. Odločitev za duhovniški poklic me ni nenadoma presekala, temveč je počasi rasla in zorela. Zdi se mi normalno, da počasi iščemo pot. Oče mi je dal krasno popotnico. Rekel je, da ni pomembno, kaj bom počel, da pa moram biti v tem s srcem. Če se zgodi, da ni več tako, naj bom pošten in naredim odločen rez ter ne sedim na dveh stolih. Tega se držim še danes, ko se trudim pošteno opravljati duhovniški poklic. Po več kot dveh desetletjih se še vedno najdem v tem. Pomembna se mi zdi moja odločitev za Boga, ne tisto, kar mi v Cerkvi ni všeč,« pripoveduje Igor, ki je bil po semenišču dve leti diakon, tj. pripravnik za duhovnika, ter kaplan v župnijah Škofja Loka in Jesenice. Duhovnik je postal leta 2001.
Direktor župnik
»Študijska leta so bila zelo zanimiva. Med drugim sem bil poslanec teološke fakultete v študentskem parlamentu. Prav zanimivo je bilo opazovati, kako so se kalili bodoči politiki,« se muza. Njegova prva leta službovanja pa niso bila prav običajna. Selil se je iz doma v semenišče, prvo službeno mesto kot diakon je imel v Buenos Airesu v Argentini, drugo diakonsko leto je vikende preživljal v Črnomlju in zamenjal dve župniji. »Selitve so v našem poslanstvu stalnica, treba je sprejeti druge ljudi, drugačno življenje, kot je doma, veliko je različnih značajev in prilagajanja. Dobro se je izšlo. Pomembno je predvsem, kaj daješ ljudem,« pravi Igor, ki je, ko je bil župnik v Žireh, pet let upravljal tudi župnijo Vrh sv. Trije kralji, ponudili pa so mu še mesto direktorja zasebnega vrtca pri sv. Ani v Žireh.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 11, 14. 03. 2023.
