Milena Zupančič je ena najpomembnejših igralk dvajsetega stoletja, vsaj tako piše v Wikipediji, a se spletna enciklopedija moti. Naša eminentna gledališka in filmska ustvarjalka je dobila pred meseci v Beogradu nagrado za vlogo Sonje v predstavi Cement Beograd, pred kratkim je kot prva ženska dobila Badjurovo nagrado za dosežke v filmu in ne tako daleč nazaj je prejela veliko priznanje za igralske dosežke v Franciji. Milena Zupančič torej krepko posega tudi v enaindvajseto stoletje, prav do današnjih dni. Radijski poslušalci lahko teden za tednom poslušajo njeno biografijo, ki jo bere sama in s katero razgrinja svojo krhkost, pa tudi trdoživost in radoživost, tako kot smo to lahko spremljali v njenem umetniškem ustvarjanju. Ni vloge, ki je Milena ne bi odigrala večplastno in najbolje. Ni besed, ki bi lahko opisale njeno velikansko vlogo v slovenski kulturi. In gotovo še ni rekla zadnje besede.
Letošnja prireditev je potekala pod scenarijem in idejno zasnovo Igorja Bračiča, vlogo voditeljice pa je čudovito nosila Nina Osenar, v družbi Roberta Petana. Unikatni kipec, ki ga je v dar dobila zmagovalka je delo priznane umetnice Ljubice Ratkajec Kočica. Kipec je tudi letos Slovenki leta 2022 izročila Melita Berzelak, odgovorna urednica revije Jana, najbolj priljubljene slovenske družinske revije.
Da je druženje obiskovalcev po prireditvi prijetno teklo, je poskrbelo podjetje Jana, z vodami Jana. Podjetje Kozmetika Afrodita je nominiranke pozdravilo z izbranimi izdelki za nego obraza, zmagovalki pa predalo tudi bon za bogato razvajanje. Za športno vzdušje v preddverju in pred vhodom v Cankarjev dom so poskrbela razstavljena vozila Ford. Nominiranke so v dar prejele »sanjske šopke« podjetja U WISH. Mesarstvo Oblak je poskrbelo za izbrane mesnine, ki jih je streglo prijazno osebne podjetja Vivo catering. Povabljeni so se na dogodku družili ob izbrani kapljici vin Kleti Brda. Na dogodku pa so povabljeni lahko uživali tudi v okusih izbranih sirov Erfa. Podjetje PPD je obiskovalce pogostilo z gini Tanqueray. Za urejene pričeske kandidatk pa je poskrbelo podjetje LiteRAM Institute.
Za razvedrilo so poskrbeli Robert Petan z različnimi glasbenimi vložki, Joker Out in S. B. O.
Za naslov Slovenka leta so se potegovale kandidatke, ki se lahko pohvalijo s posebnimi pozitivnimi lastnostmi, prizadevanjem za boljši svet, pokončno držo ali uspešnostjo na svojem področju in so bile v preteklih tednih predstavljene v reviji Jana.
Poklicna gasilka v Gasilski brigadi Ljubljana, ena izmed dveh poklicnih gasilk v državi in že 30 let predana prostovoljna gasilka PGD Bizovik, kjer je bila sedem let poveljnica, zdaj pa je podpoveljica, Suzana Anžur. Nekdanja kriminalistka, legendarna v očeh številnih žensk in otrok, žrtev nasilja in spolnih zlorab, ki jim je pomagala, pa v očeh javnosti, ki jo ozavešča o zlorabah, ki se vsak dan dogajajo čisto blizu nas, a se o njih ne govori, Katja Bašič. Modna oblikovalka, predavateljica in ustanoviteljica Benedetti Life, ene najbolj ekoloških modnih znamk na svetu, pionirka trajnostne mode v Sloveniji ter z mednarodnimi priznanji in nagradami ovenčana vizionarka, ki želi živeti v čisto drugačnem svetu, Matea Benedetti
Biologinja, eksperimentalna onkologinja, univerzitetna predavateljica ter vodja raziskovanja in izobraževanja na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani. Njeno življenjsko delo je razvoj genskega zdravila proti raku. Leta 2002 je izšel prvi članek o raziskavah, ki so jo pripeljale do sodelovanja v projektu SmartGene.si, prof. dr. Maja Čemažar. Deskarka na snegu, ki je z bronasto kolajno na letošnjih olimpijskih igrah poskrbela za eno največjih senzacij in navdihujočih zgodb. Dvakrat je izgorela, drugič je bilo celo tako hudo, da brez protibolečinskih tablet ni več mogla zaspati, zato je za nekaj časa prekinila kariero. Vmes je postala mamica, spremenila razmišljanje, življenjski slog in pričakovanja ter se neobremenjena vrnila, Gloria Kotnik. Zagrizena okoljevarstvenica. Odpadki so odraz vsega, kar je danes narobe s človeštvom, je prepričana. Zato v življenju sledi motu, da mora opozarjanju na probleme slediti tudi rešitev. Pri Ekologih brez meja je vzpostavila program zero waste za slovenske občine in prvi tak hotel pri nas, Erika Oblak.
Prekaljena radijska novinarka in zadnja leta tudi predsednica Novinarskega častnega razsodišča. Radiu je zvesta že skoraj 40 let. Vmes je o njem predavala mnogim študentom, napisala učbenik Radio, zakaj te imamo radi, zasnovala številne uspešne medijske projekte, izmislila si je tudi odmevno Petkovo centrifugo na Valu 202, Tatjana Pirc. Muzikologinja, ustanoviteljica in umetniška vodja Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra ter ena naših najbolj nadarjenih, priznanih in vsestranskih dirigentk, ki se je odločila, da bo mladim ukrajinskim glasbenikom pomagala iz vojnega pekla, Živa Ploh Peršuh. Kiparka, ki ni imela časa diplomirati, svet tehnologije jo je potegnil vase, ampak naša kandidatka ni postala, ker je uspela v svetu, ali ker njen pametni nakit nosijo velika hollywoodska imena, ali ker je bila pri šestindvajsetih na Forbesovi lestvici tridesetih perspektivnih Evropejcev pod trideset, Urška Sršen.
Prevajalka, šepetalka besedam, junakinja literature v senci. V mojstrskih prevodih iz angleščine in drugih jezikov nam je približala tuje svetove tako, da so postali naši. Najbolj slovi po televizijskih prevodih Muppet Showa, Fračjega dola in Smrkcev, ki so male besedne umetnine, razigrani vrtinci ustvarjalnosti, ki dokazujejo, da je slovenščina enako gibka, nagajiva in duhovita kot katerikoli od »velikih« jezikov – ali pa še bolj, Dušanka Zabukovec. Ena najpomembnejših igralk dvajsetega stoletja, vsaj tako piše v Wikipediji, a se spletna enciklopedija moti. Naša eminentna gledališka in filmska ustvarjalka je dobila pred meseci v Beogradu nagrado za vlogo Sonje v predstavi Cement Beograd, pred kratkim je kot prva ženska dobila Badjurovo nagrado za dosežke v filmu in ne tako daleč nazaj je prejela veliko priznanje za igralske dosežke v Franciji, Milena Zupančič.
To so letošnje zgodbe, ob katerih lahko tudi letos le spoštljivo obmolknemo.
