»Novinarstvo ni za mevže! V pravem, kritičnem in neodvisnem novinarstvu je prostor le za strokovne in pogumne ljudi. Profesionalnim novinarjem je najtežje delati v nedemokratičnih okoljih, a tudi v cvetoči demokraciji je treba razkrivati nečedne posle. Lumpom seveda ni nikoli všeč, če jim gledamo pod prste,« je začela Tatjana Pirc, novinarka, ki se zaveda, kako pomembno poslanstvo ima javna radiotelevizija. Zato so jo, kot večino njenih kolegic in kolegov, grobi politični pritiski, nespodobno in nedopustno lomastenje po hiši RTV, programih in sodelavcih, ki dobro opravljajo svoje delo, tako zelo razkurili, da je vsakič, ko je bilo to mogoče, dvignila glas za javno, kakovostno, profesionalno in neodvisno RTV SLO, ki mora biti v službi ljudi, javnosti, ne pa politike.
Foto: Mateja Potočnik Jordovič in osebni arhiv
Začetki
Vsi, ki jo poznamo, vemo, da je zaprisežena radijka. Že med študijem se je prijavila na avdicijo na Valu 202. Zaradi prijetnega glasu, neskončne radovednosti in obetavne iskrivosti so jo sprejeli. Kot honorarna sodelavka je snemala ankete, pripravljala prispevke, veliko je delala na terenu in se tako učila novinarstva v praksi. »Terensko delo imam še vedno zelo rada, pravzaprav najraje.« Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (zdaj FDV), za katero je dobila Prešernovo nagrado, se je zaposlila na RTV Slovenija.
Ljubezen njenega življenja
Danes je tudi predsednica Novinarskega častnega razsodišča, ki je skupni samoregulativni organ Društva novinarjev in Sindikata novinarjev Slovenije. »Etični kodeks je naša novinarska ustava, med novinarskim in uredniškim delom ga moramo imeti ves čas v mislih, saj lahko nehote objavimo podatek, ki ne drži, ljudem naredimo krivico, povzročimo nepopravljivo škodo. Najhujši pa so tisti, ki novinarski kodeks kršijo namenoma,« energično razlaga.
Doda, da je njeno življenje preplet predanega dela in številnih ljubezni. Radio je ena izmed ljubezni njenega življenja. Zvesta mu je že skoraj 40 let. Dobro obvlada pestro delo: vodenje programa in oddaj, urednikovanje, mentorstvo, pripravila je nešteto intervjujev, oddaj, prispevkov, zasnovala je številne uspešne medijske projekte, izmislila si je tudi odmevno Petkovo centrifugo na Valu 202. V simpatičnem avizu te oddaje že kakšnih trideset let slišimo ropotanje centrifuge njenega starega pralnega stroja. V obdobju, ko je bila odgovorna urednica Prvega programa, pa je s svojo ekipo ta program prenovila in posodobila, zaradi česar je njegova poslušanost takrat dobesedno poskočila.
O radiu, novinarstvu in medijih je predavala študentom na različnih fakultetah, nekaj let je vodila študijsko skupino za medije in novinarstvo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ta skupina je za svoje delo takrat prejela republiško nagrado Andragoškega centra Slovenije, napisala pa je tudi knjigo Radio, zakaj te imamo radi, ki je morda še vedno edini učbenik te vrste o radiu pri nas. Ob tem se zamisli in reče: »Rada bi napisala vsaj še dve knjigi, pripravljene imam zametke zanju, a mi za pisanje vedno zmanjka časa. Morda ju končam, ko se bom upokojila.«
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 31. 01. 2023.
