V zadnjem času je veliko žensk, ki hrepenijo po »pravih« moških, žensk, ki iščejo nekaj izgubljenega, morda celo svojo ženstvenost, ki so jo zapravile v boju za pozornost z moškim svetom. Vse več je pričevalcev z izkušnjo, da se zapisano prej ali slej zlije z njihovimi življenji. Kako zapisano pred šestimi leti živi Maja Monroe danes? Ali lahko sama živi svojo knjigo?
Knjigo Pot do Nje ste prvič izdali pred šestimi leti. Kako ste živeli s knjigo od tedaj do danes? Česa vas je naučila?
Najprej si tega ne priznaš, skozi leta in izkušnje pa se ti vrača tvoje lastno pisanje naravnost v obraz. Prva predstava o odnosu z moškim je za mnoge ženske čisto preveč ovita v pravljico o princu in princesi. Potem pa se zgodi življenje, v katerem vsi po malem omagujemo pod previsokimi pričakovanji; nad svetom, partnerjem in tudi nad seboj. Knjiga Pot do Nje je bila že takrat napisana, sicer nezavedno, kot spodbuda ženskam, da nekoliko spustijo potrebo po obvladovanju čisto vsega. In prav to je ves ta čas učila tudi mene. Takrat sem jo napisala v duhu želje žensk po tem, da nas moški končno »potrdijo«, danes pa iščem v sebi vrline, ki me naredijo edinstveno žensko v vsaki moji podrobnosti. Še vedno nadvse cenim moški kompliment, vedno manj pa se z njim hranim.
Slovenski priročniki, pa čeprav črpajo mnoge vsebine iz tujih, se zdijo vedno primernejši kot ameriški. Vi ne skrivate, da so na vas vplivali mnogi tuji avtorji. Na katere bi se pa oprli danes, če bi knjigo pisali znova?
V resnici se mi zdita Mark Gungor in John Gray, ki je medtem tudi posodobil svojo legendarno Moški so z Marsa, ženske so z Venere, še vedno odlična »partnerja« v pisanju iskrenega priročnika za moške. Moti me, da povsem življenjske stvari v priročnikih čisto prevečkrat zapakiramo v balast, s tem pa ljudem, ki v knjigah iščejo rešitve, oddaljimo bistvo.
Brez daru odličnega opazovanje okolice in ljudi ne bi mogli napisati tako dobre knjige, ki naj bi moškim pomagala razumeti ženske. Se je v vaše misli zapisal kak poseben odziv moškega, ki mu je prav vaša knjiga pomagala?
Nekega dne me je kontaktiral bralec, Slovenec, ki živi z družino v Frankfurtu, da želi kupiti po en izvod knjige za vse svoje moške prijatelje. Kupil je za tisoč evrov mojih knjig, jaz pa sem jih razposlala več kot 50 nič hudega slutečim moškim. Precej velik nakup je opravil tudi slovenski župnik na Dunaju, ki se mu je knjiga zdela super darilo za pare, ki hodijo k njemu na posvete.
Današnji avtorji morajo biti vse boljši prodajalci svojih knjig. Na dan jih v slovenskem jeziku izide okoli 15. Kaj bi jim priporočili? Tadej Golob na primer verjame, da dobra knjiga lahko živi od priporočil ljudi, ki jo berejo.
Diplomirala sem iz podjetništva, uradno in tudi skozi življenjske izkušnje. Za svoje knjige vse naredim sama. Je pa res, da ljudje večinoma »kupijo« tebe kot človeka pisatelja, zato je za pisatelje, najsi bomo še tako radi sami zaprti v svoje pisateljske luknje, neizogibno, da stopimo pred ljudi in se jim pogumno predstavimo. Jaz sem se zaradi tega lotila stand up komedije in za zdaj lahko rečem, da je strategija zelo uspešna.
Več v Jani, št. 52, 27. 12. 2022
