»Ko je človek star čez štirideset, se težko znebi vsakega kilograma, zdi se ti, da je pred tabo ogromno preprek, izgubljaš upanje, da ti bo uspelo, potem pa prebereš zgodbo, kot je Anina, in začneš verjeti v čudeže,« je dejala. O Velenjčanki, ki se je pri svojih oseminšestdesetih letih iz utrujene starke, ujete v 160-kilogramsko telo, v treh letih preobrazila v povsem drugo žensko, smo pisali v eni od novembrskih številk. Mnogi, ki so videli njeno fotografijo pred preobrazbo in po njej, niso mogli verjeti, da gre za isto osebo, tako neverjetna je sprememba, ki se ne kaže samo na zunaj, temveč tudi navznoter. Dobila je ogromno energije za stvari, ki jih je v »prejšnjem življenju« zamudila. Čisto vse bi rada nadoknadila, predvsem pa, pravi, bi rada še dolgo živela.
Mnoge, veliko mlajše, ki se ukvarjajo s podobnimi težavami, kot jih je imela Ana, so v njej našle vzornico in spodbudo. Vsaj deset žensk jo je samo poiskalo in že njen veseli glas jim je polepšal dan. »Zanimalo me je, kako je začela, ali je ohranila svojo težo, kaj vse je še počela, poleg tega, da je pazila na prehrano. Dogovorili sva se za srečanje. Ampak že po tem pogovoru sem dobila ogromno volje in sem že začela delati na sebi,« je veselo povedala naša bralka. »Najpomembnejša je odločitev, potem sprememba mišljenja in pa dober načrt. Jaz rada načrtujem in se tega držim,« je še dodala.
Ana se je z veseljem odzvala vsem, ki so jo poklicale. »Pravijo, da kar ne morejo verjeti, da sem to jaz, sprašujejo me, kako sem jedla, pa ali res toliko treniram in hodim po hribih. Pa kako mi vse to uspe, ko one, ki so toliko mlajše, ne morejo toliko zdržati.« Pove, da je bila po izidu Jane, v kateri je bila njena zgodba, zanjo še najbolj vesela njena devetdesetletna mama, ta je članek prebrala med prvimi. »Poglej, kako si pomembna, kar na tri strani so te dali,« se ji je nasmehnila.
Razveselili pa so jo tudi na enem od tečajev, ki jih obiskuje, saj je bila na vsaki mizi Jana, odprta na strani, kjer je bila objavljena njena zgodba. Zase si je najprej kupila štiri izvode, a jih je hitro razdelila prijateljem. Ko jih je želela kupiti še, je bila revija kar na štirih mestih, kjer jo je v Velenju iskala, razprodana. Komaj je še dobila nekaj izvodov, nam je zaupala.
Več v Jani, št. 51, 20. 12. 2022