Naj ginekolog je letos postal Aljoša Preskar iz Krškega. »Nama z ženo je zelo pomagalo, da sem dobil naziv moj ginekolog leta, ker se je žena dodatno zagledala vame,« reče smrtno resno. In plane v smeh.
Formula za uspeh. Ne mislim, da sem boljši od drugih, pravi o nagradi, »vidim pa, da so pacientke spoznale, da se že desetletja trudimo, da bi bile v naši ambulanti dobrodošle. Vsako sprejmemo z odprtimi rokami.« Ne samo to, v njegovi koncesionarski ambulanti ne odklanjajo pacientk, čakalne dobe pa praktično ni. Pri tem pa se je že pred leti odločil, da bo manj delal. Čudežno formulo, kako delaš manj, pa kljub temu brez dolgega čakanja sprejmeš vse pacientke, ki te potrebujejo, no, to bi pa res rada poznala.
»To vam z veseljem povem. Z medicinsko sestro se že vsa leta trudiva, da imava majhno čakalno dobo, da v čakalnici ni gneče in da je vsaka pacientka, ki pride k nam, dobrodošla. Pred leti sem dežural in operiral v bolnišnicah Novo mesto in Brežice, a sem to opustil, zato delam manj. V ginekološki ambulanti sem vedno sprejel vse in vedno delal enako dolgo. Število pacientk se veča, a mislim, da se da z dobro organizacijo vse urediti.«
Test časa. In sva z ginekologijo opravila, Aljoša Preskar je namreč zanimiv gospod, ki zraven službe počne še druge stvari – sodeloval je na ironmanu, je pa tudi maratonec. »Rad se ukvarjam s športom – daljše ko so proge, boljši sem, ker sem zelo vzdržljiv. Rad preskušam svoje telo. Verjetno je tudi nekaj genetskega, saj je moj oče maratonec, mama je bila plavalka, tudi brat se ukvarja s športom, sin je maratonec ... tako da imamo to v krvi.«
Pred petnajstimi leti je začel pisati tudi blog: »Da bi me pacientke bolje spoznale,« razloži. »V blog napišem tisto, kar mislim, da je res in bo preneslo tudi test časa. Zato tisto, kar sem napisal pred petnajstimi leti, še vedno drži. Ničesar nisem spreminjal in se tudi ne odzivam na dnevne dogodke.«
V resnici blog morda ni prava beseda, to so krajši zapisi, redko posejani, le po nekaj na leto, včasih je zapis ena sama misel. Ne pove veliko o svojem vsakodnevnem življenju, jasno pa je videti, kaj mu zaposluje misli. Minevanje časa, na primer – všeč mi je njegova misel o prihodnosti, »pred nami je v meglo podaljšana premica«. Ja, pravi, »veliko se ukvarjam z minljivostjo in vem, da bo življenje nekoč zaključeno, občutek pa imam, da bo večno trajalo, to se mi zdi fascinantno in zato sem napisal tisto o premici v megli.«
Več v reviji Jana, št. 26, 28. 6. 2022
