RTV Slovenija je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Je ena ključnih institucij v naši državi, pa če so vam njihovi novinarji in novinarke všeč ali ne. Ti že nekaj časa opozarjajo na namerno krnjenje ugleda, zaupanja in kredibilnosti tega javnega medija. Razmere v hiši so tako nevzdržne, da so se s sodelavci odločili za skrajni ukrep – stavko. Dr. Marko Milosavljević je na odboru za kulturo v državnem zboru opozoril, da je gledanost nacionalne televizije v času aktualnega vodstva padla tudi za 20 odstotkov. Nastaja očitna poslovna škoda, na cenzuro in ukinjanje oddaj smo se pa že privadili, mar ne?
Evgenija Carl: Sem žalostna, jezna in šokirana. Lomimo se pod težo razmer
Osebno trenutno doživlja koktajl čustev: žalost, jezo, nejevero, šok. »Sprašujem se, kakšni so to ljudje, do kod sega njihova moralna in etična meja. Kaj vse so pripravljeni požgati pred seboj in za seboj? Kaj si obetajo od tega? V kakšni samoprevari živijo? Jih ženejo samoiluzija o lastni pomembnosti, ideologija, osebni kompleksi in frustracije, napuh, maščevanje; ali so rojeni destruktivneži? Ker v svoji miselni naravnanosti kaj takega, kar se gre generalno in programsko vodstvo, ne morem predelati. Ne morem verjeti. Vsakokrat sem popolnoma šokirana – to je zdaj že kar vsak dan. Te razmere je res zelo težko prenašati. Lomimo se pod to težo. Vseeno se skušam med delom osredotočiti na tisto, kar pripravljam tisti hip – z mislijo in zavedanjem, da je najboljša razorožitev škodljivih 'elementov' profesionalno delo. In medsebojna podpora. Tako enotnih, kot smo bili v ponedeljek, nas že dolgo nisem videla. Kako fantastična klima je bila, prav ponos me je navdal po dolgem času. Kolege skušam opogumljati, sem kot kakšna 'račja mama'. (smeh) Tudi s sporočanjem, da sama nikoli ne bom del nobenega odklona od profesionalnih standardov. Kako že? Niti mrtva! Ni cene za to!«
Razmere so skrajno resne. »Borimo se za demokratično družbo. Tako 'enostavno' je, ker so razmere skrajno resne. Brez močnega in neodvisnega javnega servisa, ki daje glas vsem ljudem, ni napredne, strpne, vključujoče, solidarne družbe. Javna radiotelevizija obvešča, izobražuje, analizira, utrjuje našo kulturo, jezik, pripravlja izjemno pomembne vsebine za otroke in mlade, opozarja na težave najšibkejših, različnih manjšin, predvaja zahtevnejše filme, dokumentarne oddaje, raznoliko glasbo, zabavne in športne vsebine … Odpira okno v svet in širi obzorja. Morda se sliši idealistično, a brez vsega tega bi bila naša družba osiromašena, zaprta vase in gojišče za številne nevarne odklone. Borimo se za kritično besedo, ki se lahko in mora slišati, ker je vtkana v demokracijo.«
Ksenija Horvat: Vem, da ravnamo prav
Je tudi predstavnica pogajalske skupine stavkovnega odbora RTV-ja in je o seji odbora za kulturo državnega zbora, ki se je je s še dvema kolegicama udeležila, povedala: »Za nas je bila to priložnost, da v hramu demokracije prepričljivo predstavimo nevzdržen položaj novinarjev na RTV, saj skušamo izkoristiti vsako možnost za tovrstna opozorila. To je naša človeška in novinarska dolžnost. Če se za RTV ne bomo zavzeli, je javnost ne bo imela več. Enkrat pa se bomo morali pogledati v ogledalo in si povedati, ali je vsak od nas res vse napravil za to, da se to ne bi zgodilo.«
Več v reviji Jana, št. 26, 28. 6. 2022
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
