Kaj je za vas večja prelomnica, to, da ste dopolnili 50 let, ali je bila večja tista, ko ste se po koncu smučarske kariere morali odločiti za nekaj novega?
Zagotovo je bil konec smučarske kariere večja sprememba. Na rojstni dan, pa čeprav gre zdaj za abrahama, ne gledam kot na prelomnico. Sploh ne. Spremenila se je samo številka, ki je res že kar visoka. Hitro je šlo, a o tem ne razmišljam, to je pač obletnica, ki se jo praznuje.
Miha Šalehar v knjigi piše, kako je, recimo, od mladosti nosil podobno garderobo. Veliko ljudi nekako ostane v času, ko so imeli 20 let.
Bral sem Šaleharja, ampak sam nisem tak. Skušam v korak s časom in se učim od mlajših na mnogih področjih – naj bo to slog, glasba, film … Treba je usvojiti novo tehnologijo. Od mlajših se učimo celo premalo.
Od koga se učite? Od otrok?
Tudi od otrok, seveda. Od mladih se je mogoče veliko naučiti. Vsekakor skušam NE ostati v svojem svetu in skušam se spreminjati. Absolutno je treba kdaj kaj spremeniti. Ne samo garderobo, ampak tudi kakšno navado.
Bi rekli, da ste danes boljši človek, kot ste bili pred 25 leti?
Ta bi bila malo huda, lahko pa rečem, da sem veliko bolj izkušen človek. Ne pametnejši, tega si ne bi upal reči, ampak res bolj izkušen. Tudi bolj premišljen. Na napakah se učimo, življenje je niz napak …
Vrhunski športnik vse podredi karieri. A ta se konča in potem je treba življenje na novo osmisliti. Kako težko je to?
Veliko je odvisno od tega, pri kakšni starosti končaš kariero. Sam sem bil že kar v letih – 34 sem jih imel, kar za šport pomeni visoko starost. Za vsakogar je to pomembna in zahtevna sprememba. Zaživeti moraš povsem drugače. Nastanejo težave, ki jih nisi vajen, soočaš se s stvarmi, s katerimi se prej nisi nikoli. Nenadoma je treba poskrbeti za zadeve, ki se drugim zdijo samoumevne, ti pa se jih moraš šele naučiti. Poiskati moraš nekaj novega, kar ti vsaj približno izpolnjuje življenje in daje veselje. Čeprav nič ne more nadomestiti izziva in vznemirjenja, ki ti ju daje šport! Če si vajen biti ves čas v adrenalinskem pogonu, pa si kar naenkrat doma, lahko kje udari ven zelo negativno. To fazo sem dobro prešel, ker sem imel veliko stvari, ki sem se jih takoj lotil. Kar sicer tudi ni bilo povsem v redu, me je pa ohranjalo v dobrem ritmu.
Kakšne spremembe opažate na telesu, ste kaj počasnejši, kot ste bili?
Seveda opažam! 16 let je minilo od zaključka kariere. V času športne kariere sem treniral dvakrat dnevno. Telo ni več v taki formi. To je povsem naravno in ne težim k temu, da bi bil večno fit. To se mi zdi pomembno, ker vrhunski šport pusti precej posledic, in če hočem z njimi živeti, moram pridno telovaditi. Smučanje pusti posledice …
Več v reviji Jana št. 17, 26.4.2022
