Lani ste končali kariero plavalca, letos se že lahko pohvalite z novimi rezultati na drugih področjih svojega življenja. Ravnokar ste diplomirali, študirali ste poslovne vede, z Gregorjem Nahtigalom, fizioterapevtom in trenerjem ter vodjem ekipe Alena Kobilice, sta lani zagnala skupen projekt. Za kaj gre?
Ko me je lani poklical Grega in vprašal, ali bi me zanimalo sodelovanje pri nekem projektu, sem bil takoj za. Gregu, ki ga poznam že zelo dolgo – spoznala sva se leta 2011, ko je bil trener in vodja ekipe Alena Kobilice, leta 2013 mi je na svetovnem prvenstvu v Montrealu, ko sem osvojil dve zlati in eno bronasto kolajno, pomagal kot fizioterapevt – namreč zelo zaupam. Lani sva ustanovila podjetje in zagnala FroomCare, digitalno orodje za prenos terapevtske vadbe v domače okolje. Grega kot strokovnjak s področja fizioterapije in športne vadbe skrbi za razvoj in je gonilna sila projekta, jaz sem odgovoren za marketing in prodajo.
Kako je v praksi videti fizioterapija na daljavo?
Z našo strokovno delovno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki s področja fizioterapije pod vodstvom doc. dr. Eve Uršej, ta je med drugim tudi predsednica Sekcije za fizioterapijo v športu pri Združenju fizioterapevtov Slovenije, smo digitalizirali vaje za različne diagnoze. Pripravili smo fizioterapevtske programe za preprečevanje in zdravljenje težav, povezanih s hrbtenico, karpalnega kanala in drugih najpogostejših diagnoz. Digitalizirali smo tudi aerobno vadbo, ki pomaga pri hitrejši rehabilitaciji po prebolelem SARS covidu-19, primerna pa je tudi za krepitev splošnega dobrega počutja. Vaje smo posneli na tak način, da jih lahko ljudje uporabljajo, kadar koli želijo. Ker so zastavljene tako, da za izvajanje ne potrebujejo pripomočkov, jih lahko izvajajo praktično kjerkoli. Naša visoko usposobljena skupina strokovnjakov je poskrbela, da je vsaka vaja oziroma vadba, ki smo jo posneli, strokovno neoporečna. Zelo dobro so vaje, kot preventivo za dobro počutje zaposlenih, že sprejeli tudi v nekaterih podjetjih. Trenutno se ukvarjamo še z razvojem programske opreme, ki jo bomo začeli testirati konec leta.
Če se vrneva k plavanju. Za zaključek svoje kariere ste se odločili tik pred olimpijskimi igrami v Tokiu, kjer bi morali nastopiti.
Že pred paraolimpijskimi igrami sem se odločil, da bo nastop v Tokiu moj zaključek kariere. Ko pa so zaradi epidemije paraolimpijado prestavili za eno leto, sem v tem času spoznal, da nimam več prave motivacije za treninge. Bil sem zasičen z vsem, tako z odnosi z ljudmi kot tudi z napornimi treningi. Odločitev kljub vsemu ni bila lahka. Pri tem mi je veliko pomagal športni psiholog, s katerim sva postavila temelje moji odločitvi. Tako sem bil nazadnje zares prepričan, da sem se odločil prav. Mojo pravilno odločitev potrjuje tudi dejstvo, da je v letu in pol nisem niti enkrat obžaloval.
Kot športnik verjetno potrebujete dnevni odmerek adrenalina. Ga dobite dovolj v delovnih izzivih?
Dobim. Sem zelo dinamičen človek, ki ne mara, da ga kaj utesnjuje, zato je bilo podjetništvo prava izbira zame. Ne predstavljam si, da bi hodil v redno službo in delal zgolj zato, da delam. Ne delam pa samo v podjetju. Sem tudi organizator in vodja ekipe sedeče odbojke, kjer sem odgovoren tudi za pridobivanje sredstev. Trudim se, da bi v ekipo vnesel svoje izkušnje, ki sem jih dobil kot športnik, in primere dobrih praks, ki sem jih spoznal v tujini. Zraven pa še predavam po podjetjih in šolah ter na raznih dogodkih in okroglih mizah.
Več v reviji Zarja Jana, št. 39, 28.9. 2021
