»Nedavno sva s sodelavko Ines Kočar, voditeljico oddaje Koda, na Lubniku ugotovili, da sva poleti leta 2016 skupaj kupili Planinski dnevnik, a nama manjka še kar veliko žigov, osvojiti morava torej še kar nekaj vrhov. Prej nisem hodila v hribe, občasno sem šla na Šmarno goro to. Potem pa sem začela najprej skakljati po nižjih hribčkih, ko pa sem se prvič povzpela na dvatisočaka, in sicer na Viševnik, sem rekla, to je to,« se spominja voditeljica, ki v višavah najde lepoto, kakršne ni nikjer drugje – naj bodo to cvetoči travniki pozno spomladi, pašniki poleti, zlato obarvani macesni jeseni ali v belo oblečene smreke pozimi. Misli, da je hoja v hribe dobra za fizično in psihično zdravje. Res se razmigaš, si na svežem zraku, povsod okoli tebe je lepa narava, ne razmišljaš o problemih, ker je zate največji problem, kako premagati naslednjo strmino. Zato to priporoča vsakomur, kdor zmore. »Poleg že naštetih lepot pa mi je v hribih najlepše, kadar odkrijem izvir bistre studenčnice. To se mi zdi tako pravljično. Ne vem, ali se sploh zavedamo, kakšno bogastvo je to, da se lahko odžejaš kar iz izvira. Pred kratkim sem se odpravila do koče pri izviru Završnice in tisti izvirčki so res rajski. Tam bi lahko sedela ure in uživala v lepotah narave,« pove Jelena, ki poskuša redno negovati tradicijo hribolazenja. Trudi se vsaj vsako nedeljo zlesti na kakšen hrib, v vsakem letnem času; ob lepem vremenu in če ima čas, pogosteje, med dopustom pa sploh. »Na Gorenjskem sem prehodila že kar precej hribov in planin, pogosto grem tudi na Slavnik, Vremščico, nedavno sem bila na Raduhi, pa potem na Uršlji gori, sledila je še osvežitev v Ivarčkem jezeru. Tam je res prekrasna narava, zelo prijazni domačini, dobra hrana, koroški konci me še zelo mikajo. Imam nekaj srednjega kondicije, kako visoko grem, pa je odvisno tudi od dneva, spočitosti, naspanosti.
Več v reviji Zarja Jana, št. 31, 3.8. 2021
***null***
