Frajle so se rodile pred štirimi leti. No, ne one, plesna skupina s tem imenom. Tone Škrbec, ki smo ga v Zarji že predstavili, je na Rakeku vodil in treniral plesne pare. Starejše, seveda, saj so ti njegova »specialnost«. Kot se rado zgodi, se je kmalu pokazalo, da primanjkuje moških. Pa so začele ženske plesati v parih. Tonetu, gospodu stare šole, to ni bilo povšeči, to vendar ne gre! A se je nekako sprijaznil s tem, malce je k temu pripomogla tudi modrost, ki jo človek počasi pridobiva iz življenjskih izkušenj, na debelo požrl slino in si mislil, da je bolje, če plešeta ženski v paru, kot da sploh ne bi plesali. Plesalka Ana Ferjančič je dala idejo, da bi plesale samo ženske, in plesna skupina Frajle je bila rojena!
Babe. Povprečna starost v skupini je več kot 60 let. Ko sem sedela za mizo in se pogovarjala z njimi, mi je vseskozi prihajal na misel dr. Pavel Gržan, pater in velik modrec. Kakšno zvezo pa ima on s Frajlami, se verjetno sprašujete. Rekel je namreč, da babam jemljemo njihov pravi pomen, saj beseda sama velja za slabšalno. Modri pater je razložil: »Že Kelti so vedeli, da je dal Bog moškemu moč in meč, ženski pa srce in intuicijo. Oba pa sta odlična kombinacija v medsebojnem sodelovanju. Prav tako so razlikovali obdobja v razvoju moškega, in sicer na tri dele. Najprej je bil to fant, potem bojevnik in na koncu modrec.
Na tri obdobja so razdelili tudi razvoj ženske. Najprej je bilo dekle, nato žena in na koncu je bila baba. V najbolj žlahtnem in pozitivnem pomenu te besede! Babo, ki je bila še bolj odločujoča kakor modrec. Babo, ki je s srčnostjo in intuicijo usmerjala moško moč, bojevitost in modrost h konstruktivnosti.« In Frajle so primer pravih bab!
Edo od Lili. Gospe plesalke so si enotne v tem, da je ples njihovo življenje! Saj so še vedno matere, žene, babice, ampak ples je nekaj, česar si ne pustijo več vzeti. Vse po vrsti so povedale, da odkar plešejo, se je njihovo življenje spremenilo na bolje! Med našim srečanjem je bil poleg Toneta tudi Edo, Lilijin mož. Šestdesetletna Lili Ileršič ga je pohvalila, saj se nikoli ne pritožuje, kadar jo mora voziti na vaje ali nastope. Včasih je v vlogi šoferja tudi dvakrat na dan. Tonetov medklic: »No, pa ne pišite vsega o Edu, saj revež še v gostilno ne bo mogel več iti, ne da bi se vaščani nesmrtno norca delali iz njega!« Lili je to kar preslišala in nadaljevala: »Mož ve, da je ples moje življenje, pravzaprav mi ples pomeni čisto malo manj kot on.« Celo omizje se je zasmejalo njeni duhovitosti. Videti je bilo, da se družba dobro razume, poznajo se do obisti, zato marsikatere pripombe tudi nisem razumela. Nič ne de, malce prijateljskega špikanja nikoli ne škodi.
Ples na višini. Letos so Frajle organizirale srečanje plesnih skupin, in to ne kjerkoli! Plesale so na spodobni višini, na Nanosu. Zbralo se je 87 plesalcev. Glavna organizatorka je bila seveda 71-letna Ana Ferjančič, ki je duša in srce skupine. Je pa malo manjkalo, da prireditve zaradi koronskih ukrepov ne bi bilo. Dogodek je bilo treba seveda prijaviti, s papirjem, podpisom in žigom. Tu pa so bile bose, saj žiga in podpisa odgovornega nimajo, ker plešejo za svoje veselje in dušo. Pa jih je rešil Franci Albert, predsednik Društva upokojencev Rakek, kjer Frajle vadijo v društvenih prostorih. Vse so izjemno hvaležne za to možnost. V načrtu imajo, da naslednje leto pripravijo srečanje plesnih skupin na Rakeku. Želijo si, da bi Notranjci množično plesali in da bi se zbralo vsaj 120 plesalcev, najpogumnejša pa je rekla, boste videle, vsaj 150 jih bo! O tej cifri ne dvomim, njihova plesna energija je zelo nalezljiva in okužila je že marsikoga.
Več v reviji Zarja Jana, št. 29, 20.7. 2021
