Nedavni nasilni dogodki v Združenih državah Amerike jasno kažejo, kako pomembno je imeti na vodilnih položajih ljudi s trezno glavo. Septembra, po nemških volitvah novega kanclerja, se bomo tudi v Evropi spraševali, kaj lahko pričakujemo od naslednika Angele Merkel, ki je bila sinonim za povezovalno politiko. Pod njenim vplivom so se zgodile številne spremembe in, kot vemo iz političnega dogajanja zadnjih let, brez njene podpore bi v svetovni politiki marsikaj potekalo drugače.
Mnogi imajo že vnaprej nostalgijo po ugledni kanclerki. Ne le Nemci, tudi drugi državljani evropskih držav se sprašujejo, kaj se bo zgodilo, če novi voditelj ekonomsko najmočnejše države ne bo tako moder in spravljiv. Kam bo zapeljal evropski voz, če ne bo imel politične in pogajalske spretnosti, značilne za sedanjo kanclerko.
Nekaj pa je gotovo: Angela Merkel se je še pred koncem svojega kanclerskega mandata zapisala v zgodovino. Če bi leta 1988 kdo napovedal, da bo Nemčija združena in da jo bo vodila zadržana in študiju predana fizičarka iz vzhodnega dela države, bi mu težko verjeli. A zgodilo se je prav to. Skromna pastorjeva hčerka je postala kanclerka najmočnejše evropske države in ena najpomembnejših svetovnih voditeljic.
To ji je uspelo predvsem zaradi značajskih lastnosti. Vztrajnost, odločnost, strpnost in globok humanizem so jo usmerjali od začetkov njene politične kariere. Vse lastnosti skupaj pa so jo naredile tudi vizionarsko.
Četrtek je bil dan za savno. Prvih 35 let je Merklova živela v Nemški demokratični republiki in težavne razmere v socialistični državi so jo zaznamovale. Posvetila se je študiju in učenju jezikov, politiki pa se je takrat še izogibala. Po študiju so ji ponudili, da bi sodelovala s takrat zloglasno tajno policijo Stasi, a je to zavrnila. Ko je leta 1989 padel berlinski zid, se tudi ni evforično pridružila protestnikom. Ob četrtkih je hodila v savno in tega ni želela zamuditi, je kasneje ironično opisala. Povedano drugače: za kar se odloči, tudi naredi, ne glede na okoliščine. Zgodovinski dogodek je takrat že mlada inženirka kvantne fizike začela proslavljati šele kak dan pozneje.
Od deklice do matere naroda. Še istega leta se je pridružila aktivističnemu gibanju z imenom Demokratično prebujanje. Prvo resno nalogo je dobila leto pozneje, ko se je gibanje združilo s Krščansko demokratsko unijo (CDU), Merklova pa je postala namestnica tiskovnega predstavnika v vladi zadnjega vzhodnonemškega predsednika Lotharja de Maizièreja. Ta je pozneje v svojih spominih omenil, da je bila kot uradnica povsem neopazna. Še naprej je nosila skromne sandale in ohlapna oblačila, zato je nekoč enega od sodelavcev prosil, naj gre z njo po nakupih in ji svetuje, da si uredi frizuro. Še istega leta je bila Merklova na prvih nemških volitvah v združeni državi izvoljena v nov parlament in postala sodelavka očeta združevanja Helmuta Kohla. Nasledila ga je tudi kot predsednica stranke nemških krščanskih demokratov.
Vse, kar se je dogajalo od takrat, ko je Kohl Merklovo imenoval »moja deklica«, do danes, ko Nemci kanclerki ljubkovalno pravijo Mutti ali mama Angela, je zdaj že zgodovina.
Izjemna politična kariera. Vzpon do kanclerskega položaja je bil poln obratov, težkih odločitev in pogosto ostrih obračunov. Leta 2005 je Angela Merkel postala kanclerka, prva ženska na tem položaju v zgodovini. Če bo vztrajala do septembra, bo opravila štiri mandate v tej vlogi, enako kot njen mentor Kohl.
Več v reviji Zarja Jana, št. 6, 9.2. 2021
