Ministrstvo je v vladno obravnavo posredovalo Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke, nam lahko na kratko opišete, za kaj gre?
Zakon je vlada potrdila in posredovala v parlamentarno proceduro. Sedaj je najpomembneje, da je sprejet ter da projekt zaživi in služi zaščiti otrok, ki jo potrebujejo. Največja prednost zakona je celostna obravnava. Izvajala se bo kot javna služba – posebni izvedeniški zavod. Pridobili smo prostore za pilotno lokacijo Hiše za otroke, začeli bomo s prenovo, projekt bi moral zaživeti že to jesen. Vzporedno bo teklo široko osveščanje javnosti, da ozavestimo zavržnost spolnih zlorab.
Otroke bi torej obravnavali samo enkrat, je pa verodostojnost takih izpraševanj seveda odvisna od strokovnosti in empatije izpraševalcev. Jih imamo? Nenehno namreč poslušamo, da je sodnih izvedencev premalo in da so pogosta ovira na sodiščih, ker svojega dela ne opravijo dovolj hitro in temeljito.
Usposobljenost za izvedbo forenzičnega intervjuja je ključna. Strokovnjak, ki bo opravljal tak razgovor, bo moral imeti potrebno izobrazbo in večletne izkušnje z delom z otroki ter opravljena z zakonom predpisana dodatna redna usposabljanja, prav tako pa tudi osebnostne kompetence in sposobnost empatije. Ni pa pogoj, da so to sodni izvedenci. Usposabljanja že izvajamo s pomočjo svetovno priznanih strokovnjakov. Potek zaslišanja in vprašanja bodo skrbno načrtovani na pripravljalnem sestanku, ki ga vodi sodnik, ta zaslišanje tudi vodi in usmerja. Morebitno novo zaslišanje bo odredil sodnik, vendar nikakor o vprašanjih, ki so bila že postavljena, kar terja tako od tožilca kot obrambe, da se skrbno pripravita na prvo zaslišanje.
Ali se pripravlja kaj takšnega, kot je Hiša za otroke, tudi za posiljene ali kako drugače zlorabljene ženske (in moške), ki tudi morajo skozi mučno proceduro večkratnih zasliševanj?
Ukrepi, s katerimi se preprečuje ponovno viktimizacijo in zagotavlja posebno obravnavo odraslih, so že predpisani v Zakonu o kazenskem postopku. Policija v pogovoru z odraslo žrtvijo naredi oceno njene ogroženosti, ki se upošteva pri uporabi zaščitnih ukrepov, ki jih odreja sodišče. Tudi odrasle žrtve naj bi zaslišali samo enkrat. Če želijo ali če je potrebno, je to storjeno iz varne sobe in po avdiovideo konferenci, v nadaljevanju postopka pa se uporablja posnetek. Prav tako mora tudi pri odraslih žrtvah sodišče poskrbeti, da ne pride do neželenega stika med žrtvijo in storilcem. Bistvena je individualna obravnava, da se ji prisluhne in prepozna potrebe posamezne žrtve. Bo pa pilotni projekt, ki bo trajal eno leto, pokazal, ali lahko po istem modelu obravnavamo še druge žrtve kaznivih dejanj. Dobre prakse iz pilotnega projekta se bodo zagotovo uporabile.
Družinski zakonik, ki socialnim delavcem jemlje pristojnost odločanja o usodi otrok in jih prenaša na družinska sodišča, je v veljavi dobro leto in pol. Kakšne so po vašem mnenju dosedanje izkušnje?
Poleg priprave zakonodaje je bila ključna naloga ministrstva priprava sodnikov in strokovnih delavcev CSD na nove vloge in pristojnosti v družinskopravnih postopkih. Na skupnih seminarjih so se sodniki in strokovnjaki CSD na novo ureditev pripravljali s simulacijo posameznih primerov in s poudarkom na področju novih pristojnosti ter postopkov odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok. Ocenjujemo, da je bila priprava sodnikov, ki odločajo na družinskih oddelkih okrožnih sodišč, dobro izpeljana, saj večjih težav ob začetku izvajanja nove ureditve ni bilo. Se pa strinjam, da so na tem področju potrebna stalna izobraževanja in usposabljanja sodnikov ter še boljše sodelovanje sodišč s centri za socialno delo, kar permanentno izvajamo. Enako velja za izvršitelje, ki izvajajo odvzem otrok.
Vlada je potrdila predlog novele zakona o izvršbi, kjer nas še posebej zanima izvršba otrok. Družinsko sodišče namreč odloči, pri katerem od staršev bodo otroci živeli, pri tem upošteva njihovo največjo korist, nato pa se mora odločitev čim prej izvršiti. Obstaja pa tudi možnost, da se izvršba odloži, a le za kratek čas. Razložite to, prosim, čim bolj jasno, ker gotovo veste, kakšna vprašanja bodo sledila.
Narava in namen izvršilnega postopka je, da se zagotovi dokončna uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva. Dosedanja ureditev v postopku ni omogočala, da se od takojšnje izvršbe odstopi in se jo odloži, če se ugotovi, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih izvršba ni v največjo otrokovo korist. Z novelo smo omogočili sodišču, da v takšnih izjemnih primerih odloži izvršbo za največ šest mesecev. Primeri, ko bi se morda lahko počakalo z odlogom izvršbe, so na primer dokončanje šolanja, prilagoditev bivalnega okolja otroku, usposabljanje za zagotavljanje specifičnih potreb. Odlog se presoja od primera do primera, ni pa mogoč, kadar je otrok ogrožen in ga je treba nemudoma zavarovati in zagotoviti varno okolje. Poleg odloga izvršbe novela zakona predvideva še več ukrepov za strokoven in human potek izvršbe.
Več v reviji Zarja Jana, št. 5, 1.2. 2021
