No, zdaj je za velik del Slovenije kar naenkrat hujši od Hitlerja. In to samo zato, ker si je drznil že od začetka epidemije postavljati vprašanja in problematizirati zgodbo o virusu, ki očitno ne sme imeti alternative. Eh, pa kaj vam razlagam, saj njegov primer gotovo poznate. Ali pa ga morda vseeno ne poznate tako dobro, kot mislite?

Marko, glede na obseg in jačino pogroma nad vami vam moram najprej ponuditi vlogo skesanca.

Ampak za kaj? Za katero konkretno trditev? Kaj sem sploh takega rekel, da se me je tako napadlo? Od začetka sem zagovarjal razumne, življenjsko izvedljive in posledično tudi dejansko učinkovite ukrepe. Predvsem pa sem v glavnem zgolj prenašal besede stroke. Recimo. Da so testi PCR nezanesljivi, je povedal mikrobiolog Miha Avberšek. In natanko to je bila nedolgo nazaj na nacionalki, stisnjena v kot, prisiljena potrditi tudi dr. Lejko Zupančeva. Trdil sem recimo tudi, da je na covid vezana statistika smrtnosti absurd. Zakaj? Samo za začetek zato, ker se pod smrti zaradi covida štejejo tudi smrti iz povsem drugih razlogov. Kar sta pred kamero jasno potrdila dr. Logarjeva in celo minister Hojs v Tarči.

Drži.

Naj se morda opravičim, ker sem bil že od začetka skeptičen glede obvezne nošnje mask, še posebno na prostem? Zdaj so nekako morali priznati, da res nimajo smisla in jih večinoma odpravili. So s tem priznali dosedanjo zmoto? Ali pa naj se opravičim, ker je Miha Avberšek v pogovoru z mano že poleti napovedal, da bomo, če bomo šli z obstoječimi protokoli v zimo, doživeli kolaps zdravstvenega sistema? No, se nam mar zdaj ob prelomu leta obeta karkoli drugega?

Tudi to je za našo revijo nedavno potrdil kirurg Danijel Bešič Loredan. In še kdo. Hm, morda se lahko opravičite, ker da ste »pobegnili« na Švedsko?

Ojoj, ta obtožba je pa milo rečeno skrb vzbujajoča! Ali bi dejansko moral bežati? Morda česa ne vem? Ta glagol, bežati, je javno uporabil tudi nepreklicno odstopljeni gospod Hojs, in sicer dvakrat. Pa kaj nam notranji minister s tem sporoča? Da je Slovenija po novem država, iz katere je drugače mislečim treba bežati?

Dobra poanta. Torej niste zbežali?

Seveda ne. Že pred prvo karanteno je bilo dogovorjeno, da grem na Švedsko snemat promocijski dokumentarec o našem odličnem hokejistu Janu Muršaku. Ker je projekt terjal vsaj štiri do šest tednov mojega časa, smo se odločili, da gremo na Švedsko vsi. Otroka sta tako in tako vedno potovala z nama. München, Malaga, Budimpešta, Praga – kjerkoli sva imela jaz ali Lili projekt, sva ju vzela s sabo, če je bilo le mogoče. Ker veva, da je to zanju dobro z vseh vidikov.

Aha ...

Je pa res, da sem začel tu iskati nove projekte, alternativne vire zaslužka. A v to sem bil preprosto prisiljen.

Zakaj prisiljen?

Po eni strani je bila večina možnosti za delo na slovenskem trgu ustavljena z ukrepi. Mene pa je za povrh javno izpostavljanje v zvezi z epidemijo stalo skoraj vsega, kar sem doma zgradil v zadnjih dvajsetih letih.

Kaj konkretno to pomeni?

Z mano so prekinili sodelovanje na televiziji. Potem so me bojda uvrstili na tako imenovano črno listo oziroma listo tistih, s katerimi se ne sme delati. Eden od njih mi je recimo povedal: »Marko, strašno mi je žal … ampak če se razve, da smo ostali pri tebi, lahko prej ali slej pričakujemo serijo inšpekcij.« Prav on je uporabil izraz črna lista. Tudi ko so me z novico o odpovedi pravkar podpisane nove pogodbe klicali s televizije, so mi dali vedeti, da so se zelo borili, da bi lahko še naprej sodelovali, a je bil pritisk preprosto premočan. No, vse to so mi dobro obveščeni tudi napovedali.

Kdo?

Kar nekaj znancev, ki so zelo dobro umeščeni v svetu politike in medijev. Ob začetku mojih spletnih prispevkov so začela padati večinoma dobronamerna opozorila, naj nemudoma preneham. Zelo jasno so mi dali vedeti: »Marko, samo tega ne! Tu zadaj je velik biznis, zato te bodo povozili kot z buldožerjem. Če ne boš utihnil, ti bodo začeli slediti, te javno smešili in tudi začeli pritiskati na tvoje naročnike.«

Čakajte, da vam bodo sledili … Dejansko fizično zalezovali, kot pri udbovskih špicljih?

Razumem nejevero na vašem obrazu. Tudi meni se je ta napoved zdela višek bizarnosti. Dokler se ni začela izpolnjevati. In sem lahko po petkrat na dan na zelo različnih krajih videval ene in iste fante. Fotografije z enega od teh »srečanj« je recimo naslednji dan že imel Požar. Obenem pa so se začele na zunanjem ogledalu mojega avta pojavljati obešene umazane maske.

Več v reviji Zarja Jana, št. 1, 5. 1. 2021