Sicer pa je Nataša Pirc Musar že pet let odvetnica, ki med drugim zastopa prvo damo ZDA Melanio Trump. In končno je še žena in mama sina, ki je letos postal bruc. Je tudi navdušena motoristka, od športa pa ima najraje bovling.

Boš prevzela levi Demos?

Ne. Razumem opozicijo, da iščejo takega človeka, saj z vlado niso zadovoljni. Namesto da bi se vlada ukvarjala z virusom in s tem, kako ohraniti gospodarstvo in nemoteno delovanje vseh javnih služb, po tekočem traku menjuje vodilne kadre. Izrazito me moti, da jih nastavljajo tudi v ustanovah, ki bi morale delovati neodvisno od politike. Menim, da je ta epidemija pokazala potrebo po precej globljem razmisleku, kam želimo popeljati našo državo v prihodnje. Naš socialni in zdravstveni sistem se je izkazal za ranljivejšega, kot smo mislili. Revščina upokojencev je resen problem. Potrebna je celovita reforma socialnih transferjev in skrbi za starejše, skupaj z razmislekom o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka.

Se zavzemaš za univerzalni temeljni dohodek?

Da. Ampak uvedba univerzalnega temeljnega dohodka je nekaj tako daljnosežnega, da bi morali tak program potrditi volivci. Neka majava ad hoc koalicija se lahko poenoti na zelo malo točkah, ne more pa uresničiti resnih sprememb.  

Te politika res čisto nič ne zanima?

Ta hip ne. A nikoli ne reci nikoli.

Ker so v novi vladi zamerljivi, si veliko ljudi ne upa javno povedati svojega mnenja. Bojijo se predvsem žalitev, laži in zasmehovanja. Je tudi tebe kdaj strah?

Vedno povem svoje mnenje: javno, v službi, pa tudi doma. Tako živim že vse življenje. Zaradi tega se lahko vsako jutro pogledam v ogledalo. Priznam pa, da premalo mislim na posledice.

Naj ob tem dodam, da se nedostojna kultura dialoga iz politike širi v medije in od tam med ljudi, pravzaprav v vse pore našega življenja. Te primitivne, nestrpne in pogosto hujskaške govorice, ki prihaja prav iz političnega vrha, se pa bojim. Na isti način jim ne znam odgovarjati. Vljudnih besed pa oni pogosto ne razumejo.

Kaj pa novinarstvo? Kandidirala si za generalno direktorico RTV Slovenije ...  

Vodenje RTV sicer ne bi bila vrnitev v novinarstvo. Ko sem bila izbrana za direktorico, so me nezakonito razrešili, še preden sem sploh prevzela to funkcijo. To so storili takoj, ko sta leva in desna politika ugotovili, da jima ne nameravam biti poslušna. Pri takih stvareh se znata poenotiti celo SD in SDS. To, da so me nezakonito razrešili, je po moji pritožbi kasneje potrdilo tudi Vrhovno sodišče Slovenije.

Ali tudi ti, ki se spoznaš na televizijsko poročanje, nacionalno TV-hišo ocenjuješ slabo kot minister Simoniti in vlada?

Ne bi rekla, da sta naša nacionalna TV- in radijska hiša slabi. Zdi pa se mi, da sta nekakšni speči princeski, ki bi lahko dali več od sebe.

Zelo težko pa sprejmem očitke desnice, da je TV Slovenija slaba. Ob tem naj poudarim, da dobro pokriva vse politične pole in jim daje dovolj možnosti, da povedo svoje mnenje.

Nacionalna RTV, ki je informativna, a tudi umetniška, izobraževalna ustanova, pokriva segment zabave itd., nikoli ni hujskaška ali primitivna, kar nikakor ne morem reči za kakšne druge »medije«. Pravzaprav pri mnogih sploh ne gre za novinarstvo, ampak za strankarsko propagando najslabše vrste. Med te sodijo tudi mnogi občinski mediji, ki jih izdajajo le zato, da pojejo slavo županom in drugim veljakom.

Kakšno je dobro medijsko poročanje?

Poročanje mora biti objektivno, nepristransko, podkrepljeno s preverjenimi dejstvi, napisano ali povedano v izborni slovenščini, komentar kot novinarska zvrst pa je lahko osebno mnenje novinarja ali drugega komentatorja. Komentarji so zelo dragoceni in včasih jih je bilo tudi na nacionalni TV več. Spominjam se dveh izvrstnih TV-komentatorjev: Jožeta Hudečka in Jurija Gustinčiča. Takšnih žal ni več.

Gotovo ni vljudno reči novinarki, čeprav se ne strinjaš z njenim poročanjem, da je prostitutka. Ali pa vse novinarje, ki te ne hvalijo, imenovati leva banda.

Takole bom rekla. Ne le novinarkam in novinarjem, nikomur ne bi smeli reči česa takšnega. Vljudno in prijazno govorjenje bi moralo biti osnova vsakega politika. Pa to niti ni stvar politike, ampak osnovnih manir. Za take imajo v angleščini frazo »raised by wolves«, kot bi jih vzgajali volkovi. Morda je malo krivična do volkov.

Si se novinarstvu res čisto odpovedala?

Ko se okužiš z novinarskim virusom, se ga težko znebiš, ali drugače povedano: enkrat novinar, vedno novinar. Vendar v profesionalno novinarstvo ne grem več, me pa včasih popade novinarska žilica in sedem ter napišem kakšen zapis ali komentar za ta ali oni medij.

Vedno si se oglasila, če je hotela politika ali kdo drug poseči v naše osnovne človekove pravice. 

Ja, zmeraj sem se oglasila in jih tudi vedno dobila po glavi. Na srečo le verbalno. Tudi vnaprej bom to počela, in to ne glede na posledice. Pravici, da povem svoje mnenje, zlasti kadar se dogajajo kršitve človekovih pravic, se ne bom odpovedala, ne glede na to, kaj bom opravljala.

Se ti zdi, da zdajšnja politika virus zlorablja?

Vsaka politika vedno obrne vse situacije sebi v prid. Če se prebivalstvo boji, to počne še toliko lažje. Če ni dejanskih groženj, si jih pa izmisli.

Ampak koronavirus je resnična grožnja, mar ne?  

Ja, huda grožnja. Zato je zloraba tega upravičenega strahu toliko bolj brutalna. Zlasti ko se zdi, da ravno boj z epidemijo tej vladi uhaja iz rok.

Več v reviji Zarja Jana št. 43, 27.10.2020