Ali nam, prosim vas, lahko na kratko pojasnite, kaj delate vi in vaši sodelavci in v čem je uspeh vašega odkritja?
Ugotovili smo, da je en encim koronavirusa, imenovan PLpro (proteaza, podobna papainu), nujen za širjenje virusa iz človeških celic. Razbrali smo kristalno strukturo tega encima in na podlagi tega našli inhibitor, ki kaže, da ima inhibicija tega encima pri naravnih virusih dvakratni terapevtski učinek: blokira širjenje virusa in spodbuja imunološki odziv gostitelja. Naše znanstveno delo je bilo objavljeno v vodilni svetovni reviji Nature in je vzbudilo veliko pozornost. Ta bazična odkritja odpirajo nove možnosti za vzpostavljanje druge obrambne linije z zdravili, ki bodo ob cepivu vplivala na covid-19.
Počitnikovali sta na Hrvaškem, vrnili ste se pred dvema tednoma. Ste bili po vrnitvi v samoizolaciji, ste se opazovali, ste se testirali?
Z družino sem bil štiri tedne na počitnicah v Hrvaški (na Rabu in v Breli) in resnično užival. To so mirni kraji, primerni za družinske počitnice. Območni prebivalci pa tudi turisti so upoštevali predpisano medsebojno razdaljo in v zaprtih prostorih nosili maske. Po vrnitvi domov se nisem testiral, ker to ni bilo potrebno. Noben član naše družine ni imel simptomov bolezni. Sem pa opravil serološki test, ki je bil negativen. Do zdaj sem se zaradi dela z virusi testiral dvakrat in obakrat je bil rezultat negativen. Smo pa še vedno previdni, ker je zdaj v Nemčiji vse več okuženih.
Kako ocenjujete trenutne razmere v Hrvaški? Rekli ste, da je okuženih veliko, veliko več. Po vaši oceni od 20 do 40-krat več. To je velikanska številka – na meji, ko bi lahko prišlo do eksponencialne rasti?
Prejšnji teden sem poudaril, da so razmere v Hrvaški resne, ker se je precej povečalo število okuženih z virusom. Po mojem mnenju je zdaj najpomembnejše, da se ljudje seznanijo z natančnimi podatki, hkrati pa jih je treba spodbuditi k temu, da bodo dosledno izvajali epidemiološke ukrepe. Če se bomo pravočasno pripravili, če se bomo ravnali po jasno določenih ukrepih in če se bomo vsi odgovorno vedli, sem prepričan, da bomo imeli jeseni virus pod nadzorom.
Kakšno napako so naredili Hrvati?
Hrvati niso naredili nobene napake – in to velja tudi za vse druge narode. Vsaka država je uvedla ukrepe, o katerih je bila prepričana, da so v tem času najboljši. V različnih državah je bilo nekaj manjših ali večjih napačnih ocen, a se lahko na teh zmotah veliko naučimo in se nato bolje pripravimo na jesen in zimo. Hrvaška in Slovenija sta izvrstno prebrodili prvi val koronavirusa, ki je trajal do junija. Poleti se je Hrvaška osredotočila na turizem in prišlo je do progresivnega povečanja širjenja virusa med ljudmi. A to ne velja zgolj za Hrvaško, saj so se podobne stvari dogajale tudi na drugih turističnih območjih. Precej širjenja virusa je bilo tudi zaradi migracij po vsej Evropi. Kar nekaj držav EU – vključno s Francijo in Španijo – ima na 100.000 prebivalcev več okuženih od Hrvaške.
Zaradi uvedbe karantene oziroma testiranja po vrnitvi iz Hrvaške so Slovenci razočarani, Hrvati jezni … Koronavirus povzroča državne in osebne zamere. Lahko bi rekli, da nas virus napada in spreminja na različne načine.
Vse to je mogoče pripisati pomanjkanju pravilne komunikacije in širjenju negativnih informacij v medijskem prostoru. Tukaj imajo svoj del odgovornosti tudi mediji. Na človeški ravni nisem opazil, da bi se na morju slovenski državljani jezili na svoje gostitelje Hrvate ali obratno. V Breli smo se, denimo, družili z zakoncema iz Slovenije in uživali v balinanju in pogovorih. Ljudje pomagajo drug drugemu in si prizadevajo, da bi se čim prej našle rešitve za turiste in omogočila njihova vrnitev. Na žalost sta politika in medijska potreba po ustvarjanju nesoglasij med ljudmi tudi tukaj najbolj škodila preprostim ljudem, ki jih ne zanimajo tovrstni spori, temveč zdravje, vrnitev domov ali nadaljevanje počitnic.
Od danes je za povratnike s poletnih počitnic iz Hrvaške v Sloveniji obvezna karantena. Se vam zdi to smiselno, ali gre po vašem mnenju za pretirano odločitev? (Glede na veliko ljubezen Slovencev do Jadranskega morja.)
Spoštujem odločitve odgovornih institucij v obeh državah, še zlasti če so sprejete na podlagi prej opredeljenih pravil, s katerimi se obvešča jasno in pravočasno, hkrati pa se dopušča možnost, da se lahko ukrepi glede na razmere tudi spremenijo. Gre za izjemno občutljivo obdobje, saj se bliža začetek pouka v šolah, tako da je treba nadzorovati število širjenja okuženih v vseh državah EU. Veseli me, da Slovenci v tako velikem številu prihajajo v Hrvaško, prav tako kot se mi zdi nadvse pozitivno, da so Hrvati izvrstni gostitelji Slovencem in drugim turistom. Turizem in prijateljstvo med ljudmi sta za obe državi veliko bogastvo.
Ljudje so se v času dopustov sprostili, ker mislijo, da je virus »oslabel« in »ni nevaren«. A njegova največja nevarnost ni huda bolezen, temveč asimptomatsko širjenje. Ko nenadzorovano širjenje zajame rizične skupine.
Koronavirus (sars-CoV-2) se od januarja do danes ni bistveno spremenil. Dobro je, da sars-CoV-2 mutira razmeroma počasi – od dve do štiri mutacije na mesec (počasneje od virusa gripe). Do danes je bilo skupno zaznanih več kot 40 različnih mutacij, od katerih so samo pri eni (mutaciji G614) dokazali, da vpliva na hitrost širjenja virusa, ne pa tudi na simptome bolezni. Tako da po do zdaj zbranih znanstvenih podatkih virus ni oslabel in je še vedno enako nevaren kot na začetku leta.
Več v reviji Zarja Jana, št. 35 , 1.9.2020
