Kako se je koronavirus obnašal, spreminjal, okuževal ... v očeh epidemiologov? Kaj je o njem znanega doslej?
Zdaj poznamo njegov celotni genom, različice virusa, ki obstajajo v populaciji, vemo, da je glavni prenos kapljičen – z neposrednimi kapljicami, ki nastanejo ob kašljanju, kihanju, tudi glasnem govorjenju okužene osebe. Drugi način prenosa pa je kontakten – kadar oseba zanese virus v svoje telo preko površin, ki so okužene z izločki okužene osebe. Vemo, da lahko okužbe potekajo tudi brez znakov, prenašajo pa se v bolj intimnem, družinskem okolju. Poznamo inkubacijsko dobo – od dveh do 14 dni so najradikalnejši razmaki, običajno pa od okužbe do prvih znakov preteče od štiri do šest dni.
Virus je še vedno navzoč – kako naj se vedemo zdaj?
Virus je navzoč, v svetovnem merilu število obolelih celo narašča – in to hitreje kot takrat, ko smo se s koronavirusom srečevali v naših krajih. Zaradi bolj sproščenih meja in možnosti vnosa virusa iz tujine vseskozi obstaja možnost, da se okužimo, tako da zaščitno vedenje velja, vse dokler ne bomo zaščiteni s cepivom. Splošne preventivne ukrepe bo treba izvajati še naprej: skrb za ustrezno higieno rok, za higieno kašlja, da v času, ko zbolimo, ostanemo doma, tudi če ne določimo, za katero vrsto prehladnega obolenja gre. Kadar ni mogoča ustrezna fizična distanca, uporabljajmo maske. In izogibanje prostorom, kjer je večje število ljudi. Prezračevanje prostorov in skrb za imunski sistem vsakega posebej.
Kako bomo virus obvladovali v prihodnje?
Za dobro obvladovanje takšne nalezljive bolezni je edino učinkovito cepljenje. Če se bo razvilo varno in dovolj učinkovito cepivo, bomo s cepljenjem lahko obvladovali zbolevanje in s tem tudi širjenje virusa. Pri tem pa bodo seveda pomembni tudi razvoj oziroma dognanja pri iskanju učinkovitega zdravila za zaustavljanje koronavirusne okužbe.
Kdaj bo torej cepivo na voljo?
Glede na klasičen način priprave in preizkušanja cepiv smo najprej pričakovali, da bo cepivo na voljo šele v obdobju enega do dveh let. Glede na nove pristope pri pripravi cepiv pa znanstveniki predvidevajo, da bi lahko bilo morda na voljo že proti koncu letošnjega leta.
Če bomo cepivo dočakali že konec leta, bo preizkušanje na deset tisoč prostovoljcih le kratkotrajno. Je to običajno? Je dovolj zanesljivo?
To ni toliko vezano na čas. Govorimo o bolezni, ki ima relativno kratko inkubacijsko dobo. Če izpostavimo cepljeno in necepljeno skupino na območje, kjer je širjenja virusa še veliko, lahko relativno hitro ugotovimo, koliko redkeje zboleva skupina, ki je bila cepljena, v primerjavi s skupino, ki je prejela placebo. Na podlagi tega lahko v krajšem obdobju ugotovimo, kako učinkovito je cepivo v funkciji zaščite pred boleznijo.
Kaj pa dolgotrajni učinki?
Kar se tiče neželenih učinkov, so pri veliki večini cepiv kratkoročni. Povezani z aplikacijo cepiva, ki se kmalu razvijejo, dolgoročnih pa ne zaznavamo veliko. Cepivo tudi ne ostane večno v telesu, učinek ostane, cepivo pa ne.
Kako pa je z imunizacijo? Pri gripi nas cepljenje ščiti le kratek čas, se domneva, da bo pri koronavirusu, ki ima ravno tako sposobnost hitrega spreminjanja, podobno in se bo treba cepiti vsako sezono? Tistim, ki že imajo protitelesa, pa se torej ne bo treba?
Tega še ne vemo. Pri gripi vemo, da je imunski odgovor relativno kratek, tako po preboleli okužbi kot po cepljenju. Hkrati pa se ta virus tako hitro spreminja, da je treba vsako leto prilagoditi cepiva novemu krožečemu virusu. Pri koronavirusu ugotavljamo, da se prav tako nekoliko spreminja, a te spremembe niso tako značilno velike, da bi to vplivalo na imunski odgovor, ki nastane po okužbi. Tako da resnično še ne vemo, ali bo potrebno tako pogosto cepljenje, vsako sezono, kot je to pri gripi.
Več v reviji Zarja Jana, 16.6.2020
