Kaj ste želeli doseči s svojim videosporočilom?
V Semiču smo vedno imeli ogromno prireditev, samo v našem Kulturnem centru več kot 300 na leto, ves čas smo se srečevali, bili skupaj. Zdaj pa se zaradi koronavirusa ne moremo, številne prireditve so odpadle, zato smo iskali način, kako priti do ljudi. Želeli smo jim sporočiti kaj dobrega, lepega, ker veliko preveč gledamo samo negativna poročila, novice in smo prestrašeni ter utrujeni od njih. Najprej smo jim domov poslali dva letaka in jim na njih med drugim napovedali, da se selimo tudi na družbena omrežja. Že prej smo imeli občinsko spletno stran, a spomladi smo se odločili, da bi imeli še profil na Facebooku, YouTubu in Instagramu. V prvem filmu smo ljudem želeli povedati, da čas krize ne pomeni nujno samo slabih stvari, naj poskušajo najti tudi kaj dobrega in svoje izkušnje deliti tudi med druge … Pomlad je pravi čas, da poskrbimo za samooskrbo, zato smo tistim iz blokov ponudili koščke obdelovalne zemlje in ena družina se je že odzvala.
Ste jim ponudili občinsko zemljo?
Ponudili smo jim zemljo, ki bi jo poiskali pri kakšnem kmetu, a potem smo res ugotovili, da imamo tudi nekaj neobdelane občinske zemlje – in smo oddali to. Gremo po korakih.
Je koronavirus kaj spremenil življenje v vaši občini?
Seveda. Vse se je umirilo, prireditev ni, ljudje so doma, ne družijo se. Prehodov med občinami ni bilo, mi nimamo večjih trgovskih centrov, in to je bil najprej šok za naše občane, da niso mogli po velikih nakupih v Črnomelj ali Metliko. Sama rajši zahajam v majhne lokalne trgovine, ki so bile kar dobro založene v teh časih. Mnogi so me klicali in mi prenesli svojo žalost, ker niso mogli videti otrok, vnukov.
Potem ste bili tudi tolažnica?
Tudi. V občinski upravi smo bili ves čas na delovnem mestu, ker smo na začetku usklajevali prihajajoče ukrepe, dajali informacije občanom … V posnetku na YouTubu sem pozvala občane, naj nam pošiljajo zgodbe svojih družin iz preteklosti in tako pomagajo ohranjati ljudsko izročilo. Domislili smo se tudi, da bi jim kaj predstavili na humoren način. S tem bi jih malo zamotili, da ne bodo ves čas gledali televizije in slabih novic.
Kaj jim boste predstavili humorno?
Na primer to, kako se je včasih dalo živeti brez elektrike. Pa so vseeno preživeli. Kako so hranili meso, jajca, druga živila. Jaz se tega še spomnim, starejši se gotovo spomnijo še česa. Mladi pa o tem ne vedo nič, pa bi bilo morda dobro, da bi. Tri vaške sosede se bodo o teh stvareh pogovarjale v narečju, to bo malo humorno, malo izobraževalno. Posnetek si bodo lahko ogledali vsi, ne samo naši občani.
Več v reviji Zarja Jana št. 19, 12. 5. 2020
