Kaj so naredili narobe v Italiji in Španiji, koronavirus se nezadržno širi tudi v ZDA, zdaj je na vrsti Indija?
V epidemijo se je treba vživeti, saj jo samo tako lahko razumemo. V začetnem obdobju smo se najbolj trudili, da se z virusom ne bi okužile osebe z dejavniki tveganja in da virus ne bi vstopil v ustanove, kjer so najranljivejše skupine, predvsem v bolnišnice in domove starejših občanov. V bolnišnicah so bolniki, ki so pogosto starejši in imajo številne dodatne bolezni, predvsem višji krvni tlak, sladkorno bolezen, pa tudi druge bolezni staranja. Poleg tega pa tudi osebe s hudimi imunskimi motnjami. Podobna, še starejša populacija je v domovih starejših občanov.
Zdi se, da pri tem niste bili popolnoma uspešni.
Res je, bili smo dokaj uspešni, a ne popolnoma. Ker virus najde svojo pot, popolnoma se tega ne da preprečiti. Zato se nam zdaj dogaja, da je virus vstopil v bolnišnice in domove starejših občanov. Sploh če pogledamo Šmarje pri Jelšah in Dom starejših občanov Metlika.
Torej je zdaj nastopila naslednja faza epidemije – virus je v ranljivih skupinah. Med starejšo populacijo.
Tako je. V bolnišnicah se s tem dobro spopadamo. Ker zbolelega hitro diagnosticiramo, osamimo, najdemo kontakte, ki jih tudi osamimo in tako zamejimo širjenje okužbe. Od zaposlenih v bolnišnico ne sme vstopiti nihče, ki ima respiratorno simptomatiko, razen če vstopa kot bolnik. Mislim, da smo in bomo v bolnišnicah z zatiranjem virusa dokaj uspešni.
Kako se obnašate zdravstveni delavci v tem obdobju epidemije?
Sedaj smo v obdobju epidemije, ko je vsak bolnik, ki pride v zdravstveni sistem, lahko okužen s koronavirusom. Vsem bolnikom je treba ob prvem stiku namestiti zaščitno masko, v nadaljevanju oskrbe pa po potrebi. Za vse zdravstvene delavce je priporočljivo, da na delovnem mestu nosijo zaščitne maske. Specifična priporočila glede samozaščitnega obnašanja so opisana na spletnih straneh MZ in NIJZ.
Torej je glavno torišče trenutno v domovih starejših, kjer niso tako učinkoviti pri zajezitvi virusa.
Smo v izrazito kritičnem trenutku epidemije, ker je virus v teh domovih. Tu se je treba obnašati skrajno previdno in skrajno aktivno. Hitro se je treba odzvati in pravilno odločati. Glavno vlogo imajo zdravniki, ki poznajo oskrbovance – to so družinski zdravniki, pomembni za reorganizacijo življenja v takih domovih pa so tudi infektologi in epidemiologi.
Kakšen je tukaj lahko najbolj črn scenarij?
Najbolj črn scenarij je, da se virus tiho in neopazno širi v domovih za starejše in stroka tega ne opazi – potem pride do eksplozije.
Eksplozije?
Seveda, virus se lahko širi neverjetno hitro. Zato je treba biti zelo previden, da vse tiste, pri katerih se pokažejo simptomi in znaki okužbe, takoj premestimo v za to določene prostore za izolacijo, osamiti pa je treba tudi kontakte. Vsak dom za ostarele mora imeti poseben, ločen prostor za bolnike s covidom-19. S takim načinom dela lahko naredimo največ v tem trenutku. Pri tej epidemiji je še kako pomembno eno temeljnih pravil medicine, bolje je preprečevati kot zdraviti. Nič nam ne pomaga ne sto respiratorjev ne 500 postelj, če bomo pustili, da se bo virus razširil po vseh domovih, kar se dogaja v državah, ki ste jih našteli – razen npr. v Nemčiji, kjer so uvedli red in disciplino.
Več v reviji Zarja Jana. 31.3.2020
