Najbrž bi težko kjer koli na svetu našli kotiček, kjer ne bi vedeli, kdo je Melanija Trump. Za to je poskrbel njen pomembni mož Donald, ki opravlja najpomembnejšo službo na svetu. Biti predsednik ZDA je izjemna vloga. A biti prva dama ob njem in podpirati tri vogale Bele hiše tudi ni od muh. Če nič drugega, se je nemogoče skriti pred očmi javnosti. Kamere so ji ves čas za petami, pa naj obišče predmestni vrtec z migranti ali gala večerjo. Vsak nasmešek, korak in gib prve dame je analiziran v medijih. To zagotovo ni lahka naloga.
Nekaj tipično slovenskega. Slavna Melanija slovenskega porekla ne razglaša ravno na ves glas, a odkar je sprejela vlogo prve dame, ji je uspelo nekaj tipično slovenskega. Razdelila je svetovno javnost. Ne bomo rekli na desne in leve, temveč na tiste, ki jo goreče občudujejo, in one, ki nenehno nergajo ter ji očitajo to in ono. Na kaj prisegajo oboževalci? Nesporno je postala modna ikona. Nikoli se ne pojavi v javnosti, ne da bi vzbudila pozornost: naj bo z visokimi petami sredi razdejanja po orkanu, v jopiču s provokativnim sporočilom ali z vrhunsko eleganco in s presenetljivo popolno silhueto petdesetletnice.
Bodi boljši, svetuje prva dama. Tudi seznam njenih dobrodelnih vlog je zelo dolg. Že res, da ni zastavila vloge prve dame načrtno kot njena predhodnica Michelle Obama, ki je želela spremeniti marsikaj, od nezdrave prehrane do slabe zaščite ranljivih skupin. Vendar Melanija Trump predseduje tako številnim odborom, je njihova častna članica ali botra, da mora njen urnik pokati po šivih. Če se želi udeleževati vsaj nekaterih sestankov, zasedanj, konferenc, dobrodelnih združenj, ki so navedeni na njeni spletni strani, je ni prav veliko doma.
Svetovalci so ji zagotovo rekli, da bi bilo dobro za javne kampanje nameniti še več časa. Zato je prva dama maja 2018 stopila na čelo gibanja Be Best (bodi boljši). To se bori proti nasilnemu obnašanju mladostnikov, imenovanem bulizem, in uporabi drog. Tudi preteklih božičnih praznikov ni preživela križem rok. Že več mesecev pred tem je začela skrbno načrtovati okrasitev Bele hiše. Pri tem je uporabila svoje oblikovalsko znanje. Ko so pripeljali božično drevo, je, o tem priča antološka fotografija, kot krhka princeska korakala pred tovornjakom z velikanskim drevesom in mu kazala pot.
Letalonosilka je res velika. Pred prazniki je z vojaškim reaktivnim letalom poletela na eno od letalonosilk v Perzijskem zalivu. Da bi bila bliže vojakom, ki služijo domovini in zato niso mogli biti doma s svojimi družinami, je poudarila. Ogledala si je pristajanje letal na letalonosilki in obiskala vojaško kuhinjo. Vojaki so jo zagotovo morali zloščiti do zadnje špranjice, preden jih je pozdravila med obedom! Ob tej priložnosti je dala tudi enega redkih intervjujev za televizijo Fox, sicer naklonjeno predsedniku ZDA. Med drugim je povedala, da je letalonosilka od daleč res videti majhna, a ko se ji približaš, je v resnici velikanska.
V zakonu je treba potrpeti. Še o razlogih, zakaj mnogi Melanijo cenijo: ves čas stoično in vdana v svojo vlogo stoji ob možu, ne glede na njegove izjave in včasih res nerazumne poteze. Vsi očitki o njegovi nezvestobi se kot puščica odbijejo od njenega teflonskega ščita. To so natolcevanja, ki jih potrebujejo mediji, pravi sama. Zaupa mu, da dela najboljše za Ameriko. V zakonu je treba potrpeti, sporoča brez besed svojim rojakinjam, ki ustanavljajo čudaška gibanja, uperjena proti moškemu šovinizmu. Kot bi citirala glavno junakinjo filma V vrtincu: Jutri bo nov dan.
Kje si, domovina? A tudi očitkov, ki letijo na Melanijo Trump, ni malo. Povzeto: slabo naj bi izkoristila medijsko pozornost in vlogo prve dame. Veliko več bi lahko naredila za ozaveščanje težav v sodobnem svetu. Vsebina njenega dela bi morala biti pomembnejša od vedno urejenega videza. Prva dama živi v navideznem svetu; odkar je zapustila komunistično državo Slovenijo, resničnosti ne prepozna več. Pri nas nekateri čutijo, kot da se sramuje svojega porekla. Zakaj nikoli ni obiskala Sevnice, ki jo pričakuje tako željno, da so tam po njej poimenovali tortico in model copatkov? Njena domača gruda je videti kot hladna sibirska komunistična dežela ali, še huje, kot nekaj, kar sploh ne obstaja. Njen uradni zapis na spletni strani samo pravi, da se je rodila leta 1970 v Sevnici, naslednja informacija pa je že o tem, kako je prišla leta 1996 v New York. Toda kdaj se osebnost oblikuje, če ne v zgodnjem otroštvu?
Študij in angleščina. V zvezi s svojim bliskovitim vzponom v svetu mode večkrat na hitro omeni, da je po študiju odšla v Milano in Pariz. Če se kdo izrazi tako, se razume, kot da je študij zaključil, a je Melanija menda obiskovala le prvi letnik arhitekture. Leta 2006 je ponosno, tako piše na njeni spletni strani, sprejela ameriško državljanstvo. Ostaja misterij, zakaj se ji v vsem tem času ni uspelo naučiti bolje govoriti angleško. Povzeto: Melanija Trump zagotovo bere vse, kar se o njej piše v nekdanji domovini. Ko bo brala te vrstice, naj razume, da mnogi cenijo njeno lepoto in dosežke, a bi si želeli nekaj več domoljubja, ki ni le ameriško. Če bi kdaj prišla naokrog, bi jo toplo sprejeli.
Potomka klobučarjev iz Dolenjske. Druga dama, ki je že zdaj vplivna senatorka v ZDA in utegne biti kmalu še mnogo bolj, je Amy Klobuchar. Njen dedek se je preselil v ZDA kot ekonomski emigrant in spomni se, da so stari starši doma govorili slovensko.
10. februarja lani je napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah v vrstah demokratov. Že dogodek je bil skoraj svetopisemski. Zborovanje ob napovedi v Minnesoti je zajelo silovito neurje z metežem. Kot bi višje sile želele že prvi dan poslati kandidatki hudo preizkušnjo. A napoved kandidature je izpeljala do konca, vključno s podporniki. Se je pa kmalu oglasil predsednik Trump. Kot Brdavs pred Krpanom je ironično pripomnil, da bo težko postala resna kandidatka, kaj šele predsednica s tako nenavadnim priimkom, ki ga je res težko izgovoriti.
Nato nekaj mesecev o pripravi naše rojakinje na kandidaturo ni bilo veliko slišati. Volilni stroj je tiho delal v ozadju in zbiral milijone za kampanjo. A pred nekaj dnevi je odjeknila vest, objavljena v New York Timesu, po mnenju mnogih še vedno enem najkredibilnejših časopisov na svetu. Izpostavili so dve demokratski kandidatki kot najbolj verjetni in primerni za predsedniško mesto: Elizabeth Warren in Amy Klobuchar. Utemeljitev je bila dolga in poglobljena, namenjena poznavalcem ameriške politike. Za potrebe tega članka nas zanima predvsem, da se po spletu okoliščin v samem vrhu ameriške politike spet omenja ime slovenskih korenin.
O Amy Klobuchar zagotovo vemo, da je izjemna poznavalka ameriškega pravnega sistema, izkušena političarka in da je delala na odgovornih položajih v svoji zvezni državi. Odkar dela v senatu, ponosno poudarja, od kod prihajajo njeni predniki. Še več: v svojih prostorih v senatu gostom ob številnih priložnostih postreže s potico. Za spoznavanje njenih pogledov, analize in spremljanje dogajanja bo do volitev v ZDA, te bodo 3. novembra letos, še dovolj priložnosti. Kako se bo dotlej odrezala »naša« kandidatka, je težko napovedati, saj bo izbiranje v stranki negotovo in nepredvidljivo. Zagotovo pa vemo, da se ne bo sramovala svojega porekla, če jo bodo o tem spraševali, kot se ni nikoli doslej. Spomnimo: za našo revijo si je vzela čas za pogovor avgusta leta 2014 ob svojem zasebnem obisku, ko je z družino potovala po Sloveniji.
Več v reviji Zarja Jana št. 4, 28. 1. 2020
