Nataša in Dino Bešter sta dober tim. Skupaj »vozita« že skoraj 40 let. Poročila sta se zelo mlada, kmalu dobila hčerko Ano. Najprej so živeli na idilični Katarini nad Ljubljano, ko se je Ana poročila in zaživela v Škofji Loki, sta se ji Nataša in Dino pridružila, kupila parcelo in zgradila hišo. Da so bliže drug drugemu. Nekoč so skupaj ustvarjali oddaje Štiri tačke in Za zdravje, Ana je pozneje ubrala svojo pot, še danes pa so zelo povezani. Družina za zgled.
Nataša, kako vama z Dinom uspeva – skoraj 40 let v zakonu, pa sta tako harmonična? Kako zdržita skupaj 24 ur, saj skupaj delata oddaje, delata na vrtu, kuhata, pazita vnuke, vse skupaj ...
Saj se tudi sama kdaj čudiva, ampak tako je in tako nama je obema všeč. Vedno sva rekla, da si bova povedala, če bova čutila drugače, a za zdaj je tako. Mogoče naju je za vse življenje povezal najin začetek, ko sva bila mlada, brez vsega. Imela sva samo ljubezen in majhno punčko Ano, ki nama je pomenila vse na svetu ... Ni bilo vedno lahko, a sva premagala vse težave in šla naprej. Resnično sva hvaležna, da skupaj živiva v hiši z velikim vrtom in krasnim razgledom na loški grad in Lubnik. Veliko stvari naju povezuje. Rada urejava vrt in pripravljava domačo hrano. Rada imava živali in si ne znava predstavljati partnerja, ki tega čuta ne bi imel, saj so del najine družine vedno bili in bodo muce in kužki. Največja vez pa je seveda hči Ana. Čeprav ima svojo družino, čutiva z njo, se veseliva njenih uspehov in ji poskušava stati ob strani. Največja sončka sta David in Dan, najina vnučka. Živahna dečka, s katerima nama ni nikoli dolgčas in padeva dol, ko gresta domov. A drugo jutro jih že kličeva in sprašujeva, kdaj spet prideta. (smeh) To so radosti življenja, ki naju povezujejo.
Se nikoli ne naveličata drug drugega?
(smeh) Res ne. Imava tako pestre dneve, da na kakšen dolgčas niti ne pomisliva. Vsako jutro gremo s psičkama Hano in Zoyo na dolg sprehod in že naši dve kosmatinki poskrbita, da se dan lepo začne. Če imaš v družini kužke, skoraj ni prostora za slabo voljo. Imamo nekaj svojih poti. Največkrat gremo do znane cerkvice v Crngrobu, na škofjeloški grad ali do izvira vode v Vincarjih, kjer si zdravilno vodo tudi natočiva za domov. Če imava malo več časa, skočimo na Jošta ali Šmarno goro. Ker imava največkrat za zajtrk sadno-zelenjavne smutije, jih vzameva kar s seboj. Kosila vedno pripravljava doma, največkrat iz domačih, ekoloških pridelkov. Po kosilu si vzameva uro počitka. To je čas za naju, in vsi prijatelji vedo, da si urice po kosilu ne pustiva vzeti nikomur. Potem spet čas nameniva snemanju ali montaži oddaje ali vrtu. Tam je vedno kaj dela, ki je obenem veselje in sprostitev. Tudi večerje si vedno pripraviva sama. Večeri pa so najlepši takrat, ko se vsi skupaj s Hano in Zoyo spravimo na naš velik kavč in midva pogledava na hitro za nazaj poročila, potem pa še kaj zabavnega.
Celoten pogovor z Natašo Bešter si lahko preberete v 36.številki revije Zarja Jana (3.9.2019).
