Ampak da ne boste mislili, da lepotnega šampiona skrivajo za vrati, mu vsak dan fenirajo dlako in ga hranijo z zlatega krožnika! O ne, kraševec mora biti v naravi, zato so sprehodi, ki se začno ob pol petih ali šestih zjutraj, obvezni, njegov najljubši poligon je brezmejna narava. Zgodilo se je tudi že, da so denar za mladička iz njihovega legla vrnili kupcu, ko so izvedeli, da živijo v stanovanju. Kraševec ni za mestno življenje, razen če imate hišo z velikim vrtom. Lisjakova sta njihovega mladička namesto družini v stanovanje raje prodala na kraško kmetijo, kjer se pes izjemno dobro počuti. Zanju je pomembna pasja sreča. Bližina človeka in živali – to je za kraševca, edino avtohtono slovensko pasmo. Prvi zapis o njem se pojavi že leta 1558.
Prepovedani lepotni obredi. Kopanje in sušenje dlake s sušilnikom za lase je za kraškega ovčarja skorajda prepovedano – dovolj je krtačenje. »Enkrat sem naredila usodno napako in dala Mili pred razstavo, na kateri naj bi vnovič osvojila naslov svetovne prvakinje – v zgodovini še ni bilo kraševca, ki bi bil svetovni prvak dvakrat zapored –, v salonu okopati in dlako posušiti s sušilnikom. Veste, kako je bila lepa! Krasna! Glede na to, da sva po osem ur na dan trenirali (postavljanje, tek ...), je bila fizično izjemno pripravljena, po tretmaju v salonu pa je bila še taka lepotica, da me je razganjalo od ponosa. Ko pa sva prišli v Nemčijo, sem doživela hladen tuš. Sodnik jo je samo ošvrknil s pogledom in se mi zasmejal. Takoj se mi je posvetilo: on misli, da je debela! Sodniki ocenjujejo z očmi in ob pogledu na puhasto Mili je res menil, da je debela. Moral bi jo pretipati in takoj bi mu bilo jasno, da videz vara,« se danes smeje Damijana.
Mili, ki jo kličejo Mila, pa jim jo je še enkrat tako zagodla. »Dva dni pred neko drugo razstavo se je kot nalašč povaljala v dreku. Zraven je bila še neka mast, ki jo je staknila na krmišču za divje živali. Cela se je povaljala v tisti zmesi in nismo imeli izbire – morali smo jo okopati. Takrat pa se je zgodilo ravno obratno – namesto da bi bila puhasta, je izgubila ogromno dlake. Bila je lepa, a premalo košata.«
Kosajo se z volkovi. Ko smo se napovedali na obisk, je Damijana izrazila skrb – če bo dež, Primus na fotografijah ne bo tako lep, kot bi moral biti. Zato smo bili še posebej veseli, ko nas je konec decembra na Krasu pozdravilo sonce in je lahko Primus, katerega priimek je sestavljen iz imena njegove mame in značilnega kraškega rastja, ki se jeseni odene v ognjene barve, zasijal v vsej svoji mladostni košatosti.
Primus je živahen in neustrašen samec, ki takoj pokaže, kdo je gospodar svojega območja. Naju s fotografom je takoj huronsko pozdravil, vzpenjajoč se na zadnje tace. »Če tak pes skoči na človeka, ga v hipu podre. Mili ima 150 kilogramov potezne moči, Primus pa še nekaj kilogramov več. Ti psi bi se lahko kosali z volkovi – no, saj so tudi se,« pripoveduje Davorin. So neustrašni in Primus tudi pred medvedom ni stisnil repa med noge.
Več v Zarji, št. 2, 8. 1. 2019
