Tisti, ki Žigo Laknerja, dvaindvajsetletnega pevca, znanega po značilnem in izjemno redkem glasu kontratenorju (ki naj bi ga imel eden na dva milijona ljudi), niso videli že eno leto, so prijetno presenečeni! Simpatični Idrijčan je z izjemno voljo in disciplino, spremembo prehrane in rednim ukvarjanjem s športom izgubil že skoraj trideset kilogramov. »Do cilja mi jih manjka še pet,« se zadovoljno smeji. Spremembe opaža na vsakem koraku, ne samo pri odzivih ljudi in oboževalk: samozavestnejši je, bolje se počuti in ima ogromno energije.
Tekst: Katja Božič, foto: Andrej Križ
Fenomenalni glas Žige Laknerja – kontratenor, ki je menda zelo redek, smo prvič slišali pred petimi leti v šovu Slovenija ima talent. Uvrstil se je v finale. Njegov talent je na nastopu v osmem razredu odkrila profesorica petja glasbene šole Idrija in ga navdušila za učenje solo petja, in res se ga je potem kar štiri leta učil pri pevki Alenki Gotar. Zdaj pa se v petju naprej izobražuje na Akademiji za glasbo, pri profesorici Barbari Jernejčič Füerst. Najraje poje klasične pesmi in pop opero, s katero se je slovenskemu občinstvu tudi prvič predstavil. Toda če ste si pod njegovim imenom predstavljali simpatičnega krepkejšega mladeniča, boste zares presenečeni!
Samo odločiti se je treba. Ko se je lanskega septembra njegova tehtnica ustavila na 117 kilogramih, se je zavedel, da tako ne bo šlo več naprej. »Teža me je začela motiti, s športom se skorajda nisem ukvarjal, hitro sem se utrudil,« opisuje. Vse to je vplivalo na njegovo samozavest in samopodobo. Rediti se je začel nekje pred šestimi leti. »Predvsem zaradi nepravilno razporejenih in nezdravih obrokov, zlasti večernih.« Zato si je naredil načrt. Radikalne spremembe je naredil pri prehrani, o kateri si je vse prebral na internetu, in seveda pri gibanju, sploh pa se je odločil, da za krajše razdalje – kot je recimo pot do trgovine – ne bo več uporabljal avta.
Zdržal bom! »Odrekel sem se kruhu, sladkim pijačam, sladkarijam in raznim prigrizkom, kot so čips in smoki, ter začel piti vodo. Do danes sem se nanjo že tako navadil, da kakšnih sladkih pijač sploh ne prenesem več.« Začel je postopoma. Sestavil si je jedilnik zdravih obrokov – pet na dan, in jih postopno zmanjševal do normalne količine. Je veliko kuhane zelenjave, belo meso, ribe, zdaj, ko je že tako blizu želene teže, se na krožniku znajdejo tudi testenine. Za zajtrk najpogosteje poje sadje v jogurtu, tudi čokolino, za malico največkrat sadje, kosila so topla – kuhana zelenjava, ribe, belo meso, zvečer pa nekaj malega – recimo konzerva tune s prepečencem. Če pa se že odloči za košček kruha, je ta polnozrnati. »Na začetku je bilo zelo težko,« se spominja, komaj se je zadržal. »Pa sem si vsakič rekel, če sem se odločil, bom zdržal.« Hrano si večinoma pripravlja sam. »Vedno sem rad kuhal in pekel, to me sprošča.« Ko je bil še v srednji šoli in sta njegova starša jedla kosilo v službi, je on kuhal zase, sestro in staro mamo. Najraje pripravlja rižote. Ker je letošnjo jesen nabral veliko jurčkov, je bila na njegovem jedilniku velikokrat rižota z jurčki in bučkami. Zelo rad si pripravi tudi rezance s piščancem v smetanovi omaki. Kot pravi Idrijčan obožuje idrijske žlikrofe, ki jih najbolje pripravi njegova mama.
Več v Zarji, 30.10.2018
