Med njima je 34 let razlike. Zaljubila sta se »na prvi koncert«, ona jih je imela 18. Skupaj sta 21 let, imata dva otroka. Vedno sta skupaj. Ona ni zamudila nobenega njegovega koncerta, razen takrat, ko je rodila otroka. Zdaj z njima potujeta po turnejah tudi 15-letni sin Zvonimir, ki igra kitaro na očetovih koncertih, in 13-letna hči Katarina, ki igra klavir, a še ne na odru. Njuna ljubezenska zgodba se bere kot roman, a še vedno traja. Ko mi Željko pripoveduje svojo plat, imata solzne oči, ona pa joka. Po 21 letih skupnega življenja dan in noč. Dobesedno.
Dogovorili smo se, da bomo intervju delali v dvoje, z Ružico in Željkom, Željko Bebek je seveda legendarni pevec skupine Bijelo dugme, ki ga nekateri priznavajo kot edinega pravega. Že dolgo ima samostojno pevsko kariero, pred nekaj leti smo ga še videli na koncertu ponovno oživljene skupine Bijelo dugme, kasneje ne več. Njegov raskavi glas je vznemirjal ženske po vseh državah nekdanje Jugoslavije in širše. Nikoli ni bil kakšen lepotec, a imel je karizmo. Lepo se je postaral in karizma je ostala. Prišel je v Ljubljano napovedat koncert, seveda z ženo Ružico, saj je ona njegova menedžerka in »deklica za vse«, pa tudi sicer se nočeta ločiti. Če v hotelu dobita ločeni postelji, spita skupaj na eni. Temu se zagotovo reče ljubezen. Po Željkovo – harmonija. Najprej smo se pogovarjali z Ružico, ki je zelo zgovorna, potem je svoje dodal še on - legenda.
Kliknila sva. Ružica pripoveduje: »Spoznala sva se leta '97, na koncertu. Bila sem v prvi vrsti. Bila sem njegova oboževalka in 'kliknila sva'. Po koncertu sem prišla k njemu, da sva se skupaj fotografirala, in tako ... Bila sem stara komaj 18 let. Odtlej sva skupaj. Bila sem v četrtem letniku gimnazije, bil je konec šolskega leta. Nato sem se vpisala na fakulteto v Split, Željko je začel prihajati vse pogosteje ...« Kaj ji je bilo všeč na njem? »Nisem prišla na koncert, ker bi mi bil všeč ali da bi imela kaj z njim. Oče je poslušal Bijelo drugme, odrasla sem ob tej glasbi, vedno smo jo poslušali, doma, v avtu, imela sem jo rada. To je bil moj prvi koncert, na katerega sem šla, saj sem bila ravno polnoletna. In takrat sva se spoznala, se fotografirala, nakar je Željko spet prišel na koncert v mojo bližino, in takrat, na drugem koncertu, sva si izmenjala številki, nato sva se slišala.«
Ljubezen na prvi koncert. »Bila sem zelo mlada, nisem mogla verjeti, da iz tega najinega bežnega srečanja lahko nastane ljubezen, a bilo je lepo že prvi večer. Mislila sem, da bo to vse, samo lep spomin na ta trenutek. Tri leta sva bila skupaj na skrivaj in tudi takrat nisem verjela, da bo to trajalo. A zgodilo se je tako. Po treh letih sva se odločila, da bova najino zvezo javno razglasila, in tako se je začelo. Najprej sem povedala staršem, to mi je bilo najtežje. Bila sem toliko mlajša, razlika v letih je res velika, 34 let, morala sva razbiti vse predsodke ...« Kaj je rekel oče? »Njemu sem povedala najprej, mami sploh nisem mogla, mislila sem, da bo njegova reakcija hujša, a oče je rekel, da če sem se tako odločila, naj bo tako. Jaz sem se zjokala in oba sta ga sprejela, on je sprejel njiju. In vse je najboljše, najlepše. Mediji so nama dali največ pol leta, a midva sva najprej živela skupaj eno leto, nato pa sva se poročila.«
Rodila ti bom sina. »Rodila sem dva otroka, tako kot sva si želela. Željku sem najprej obljubila sina, ker je imel dve hčerki iz prvega zakona, in sem ga res rodila. Šalila sem se: No, če se poročiš z mano, ti bom rodila sina. In potem sem mu ga res!(smeh) In če ne bi bil sin, bi rojevala do sina. In potem še hčerka. Sanje so se nama izpolnile.« Kaj ji je bilo všeč na njem? »Vse mi je bilo lepo na njem in v njem,« prevzeta odgovarja. »Družila sva se. On tako lepo govori. Oboževala sem ga, a vedno mi je bilo lepo pogovarjati se z njim. Zelo je zgovoren.«(smeh) Ni kot klasični roker? Pije, kadi, se drogira? »Tega pri njem ni. Rad kaj popije, na koncertih spije malo viskija, v zaodrju mora biti jack daniels, to je rutina. Zdaj je z njim na odru še najin sin Zvonimir (15), pa tudi hči Katarina (13) je vedno z nami, saj ne more biti sama doma, tako da družinsko hodimo po koncertih in smo si s tem izpolnili življenje. Vse leto smo skupaj na turnejah, vedno smo skupaj. Samo na enem koncertu nisem bila, ko sem rojevala, sicer pa na vseh. Tako sva si organizirala življenje, da sva lahko ves čas skupaj. Nikoli se nisem zaposlila, začela sem potovati z njim, prevzela sem nase organizacijo, vožnjo, vse. Sem njegova menedžerka, piarovka ...«
Jabolko ne pade daleč. Sin Zvonimir igra kitaro na začetku in na koncu koncerta. Hodi v šolo petja, a na odru še ne poje. Katarina igra klavir in poje, gotovo bo tudi ona kdaj z očetom zapela kakšno pesem, a še ni čas za to. Premlada je še. Toda mama misli, da bo enkrat tudi ona zavzela oder. Za odrom vsi uživajo, poslušajo koncert, glasbeniki so z očetom na njem, družina v ozadju. V kraj koncerta radi pridejo dan prej, ostanejo kakšen dan dlje, da gredo malo naokrog, si ogledajo mesto, uživajo, so skupaj. Tako so prepotovali že vso Evropo. »Lepo nam je, kadar smo skupaj. In lepo nama je, da sta otroka še vedno rada z nama. Zvone je rad na odru, videti je, da je to tudi njegova pot in njegov svet. Tudi z očetovim priimkom nima prav nobenih težav, ponosen je nanj,« razmišlja Ružica.
Kakšen očka je Željko? »Čudovit,« odgovarja Ružica. »Z otrokoma se veliko pogovarja, ker delamo v glavnem ob vikendih, se trudiva, da smo med tednom čim več skupaj, vsak dan imamo kosilo, radi se sprehajamo, vozimo s kolesi ... Živimo normalno življenje. Zvone hodi na srednjo šolo za informatiko, Katarina pa v osmi razred osnovne šole.« Kdo prepoveduje stvari? »Mama,« smeje prizna Ružica. »Jaz sem stroga v družini, očka je premehek. Dovolj sta dva nasmeha, pa jima vse oprosti. In to obema, ne dela razlik med očkovo ljubico in sinom. Ampak kadar reče: dovolj je, takrat pa utihne tudi mama,« prizna. »Vsi utihnemo, takrat vemo, da gre zares. To se je zgodilo malokrat, ampak takrat smo se vsi nehali smejati.«
Kako sta uspela ohraniti ljubezen 21 let? »Predstavljajte si še, da ta ljubezen traja vsak dan 24 ur, ker sva res neprestano skupaj. Ampak tako mora biti. Pa ne vem zakaj. Morda sva se res tako dobro povezala, da se v vsem strinjava, si ne greva na živce in uživava skupaj ... Prijateljice mi pravijo, da to ni normalno, da jaz nisem normalna, da sem lahko 24 ur na dan z njim, nonstop. A tako sva se našla, tako sva se navadila. Največ, kar sva narazen, sva tako kot zdajle, on je nekaj metrov stran od mene, v radijskem studiu, jaz pa tukaj z vami. To je najdlje, kolikor sva ločena. Nekaj metrov.« Tako kot Paul in Linda McCartney, ki sta menda v vsem dolgem zakonu ločeno prespala samo eno noč? »Čisto tako,« se strinja Ružica. »Kadar midva najameva sobo v hotelu in če sta postelji slučajno ločeni, spiva skupaj v eni postelji. Lepše nama je tako.« Ga res nikoli nimate zadosti, vrta vanjo. Ostane trdna: »Ne.« Vseeno vztrajam – zaradi katere stvari se spreta? Ni spomni se. Lepo jo prosim za vsaj en primer. No, končno: »No, mogoče tole: Željko ni tipičen roker, ki se sleče in razmeče stvari po stanovanju, nasprotno, sovraži nered in je zelo redoljuben, celo malenkosten. Kadar se sleče, zloži svoje stvari, umazane nogavice vedno vrže v koš za perilo. Jaz pa ne pospravim takoj za sabo, ampak si mislim, da lahko kaj počaka tudi do jutri. Če postavim vrečko iz trgovine na tla, da bom zložila stvari iz nje malo kasneje, mi reče, naj to naredim takoj. Takšen pač je. Pedanten. Tudi otroka navaja na to, vse mora biti kot iz škatlice. Če Zvonimir zjutraj ne pospravi postelje, Željko kar zapre vrata njegove sobe in reče, da tega ne more gledati. A to niti niso prepiri med nami, ampak njegova posebnost.«
Roker na vrtu. Bebekovi so očitno res normalna družina. Vsak dan kuhajo, skušajo jesti čim bolj zdravo, domačo hrano. »Letos sva si omislila vrt, kupila sva zemljo in jo uredila, poleti sva ogromno delala na njej: vse sva posadila, ravno včeraj sva skopala krompir. Ob tem delu se spočijeva. Željko je imel poleti res veliko koncertov, ves čas smo med ljudmi, zato greva še toliko raje v ta najin mir in sadiva zelenjavo, puliva plevel ter travo, izključiva se od vsega. In pri tem nama je res zelo lepo. To je najin mali raj poleg Kolpe. Sicer pa živimo v stanovanju v Zagrebu, v bližini Maksimirja. Do Kolpe se voziva tričetrt ure. Včeraj sva nabrala polno paradižnikov, melancan, paprik, feferonov, vse je lepo rodilo. «
Pogovor z Željkom Bebekom, članom legendarne skupine Bijelo dugme, si lahko preberete v 37.številki revije Zarja (11.9.2018).
