Tanja Ribič, igralka: Počutim se mlajšo kot pred desetimi leti

»Res, da sem takrat imela še mlajše otroke, drugi razlog pa je, da nisem bila ozaveščena. Jedla sem, kar mi je dišalo in mi prišlo pod roko, nenehno sem bila pod stresom, a to me je pripeljalo do izgorelosti, in ker se človek zave šele, ko udari z glavo ob zid, sem potrebovala ta udarec, da sem začela malo bolj paziti nase. Zdaj poskušam biti čim manj žrtev korporacij, ki nas delajo za plantažo lastnega dobička, trudim se za čim večjo samooskrbo, stremim k preprostosti, tako pri prehrani kot v življenju. Pomemben mi je stik z naravo. V prehrani pa čim manj mešanih stvari pri obrokih: v prazgodovini so en teden jedli samo meso, ko so ujeli žival, potem samo zelenjavo, zato ločujem ogljikove hidrate od proteinov. Prej smo imeli to v genih: meso in krompir, slovenska folklora. Zrasla sem žal na mesu, zaradi ljubezni do živali sem ga omejila, skoraj popolnoma črtala z jedilnika. Zala in Djuro sta stoodstotna vegetarijanca, jaz pa občasno pojem kakšno žival, ki je imela kaj od življenja. Zgražam se, ko vidim, kaj vse ljudje trpajo v vozičke, gazirane pijače, vse živo, kot da imajo polne vreče stiroporja. Kljub temu da sem igralka, obožujem biti v postelji pred enajsto uro, ker vem, da bo naslednji dan zmagovalen. Težko je, ker sem sredi družbe, ki je popolnoma drugačna, in mi ne uspeva najbolje, a se trudim. Ne hodim v fitnes, doma naredim vaje, če jih ne, se počutim, kot da mi odteka življenje, brez energije sem. Videz je samo posledica vsega, kar sem naštela. Danes, ko pogledam sliko izpred desetih let, si rečem: O, glej, to je bilo pa takrat, ko sem bila še stara!«

Britta Bilač, nekdanja atletinja: Mojih večnih 29 let

»Ob misli, da jih bom decembra 50, se zabavam, ker še sama ne morem verjeti, da sem stara že toliko. Počutim se mlada 29 let, tako kot vsako leto. Moja otroka se tudi že norčujeta iz teh mojih večnih 29. Me pa preseneča, kako veliko ljudi se ukvarja s tem, da jih bom imela 50, ker jaz se ne. Ne počnem pa nič takšnega, da bi obdržala mladost, nobenih dragih krem ne uporabljam, ne hodim h kozmetičarkam ... Predvidevam, da imam dobre gene, k temu pripomore tudi stanje duha, smisel za humor, pa seveda moja otroka, s katerima smo dobra ekipa, jaz se učim od njiju, onadva od mene in tako ostajam mlada. Pa tudi – nikoli nisem kadila, ponočevala, žurala ... In odkar obstajajo kreme za sončenje, sem se mazala z njimi. Z atletskih priprav so vsi moji kolegi hodili zagoreli, le jaz ne, danes se je izkazalo, da sem imela prav. Zagotovo razmišljam drugače, kot sem nekoč, ampak to se je začelo, ko sem postala mamica. Prej sem skrbela samo zase, zdaj spremljam stvari z drugačnimi očmi, tudi dogajanje v svetu. Kar se tiče gibanja, sem lenuh, nič ne hodim, tudi tečem ne, samo vrtnarim – če to šteje. Nikoli nisem rada tekla, odklanjam razna vabila na maratone. Morda se bom jeseni odpravila v fitnes, ker nisem več tako gibčna kot nekoč. V Berlinu sem se srečala z nekdanjimi atleti in ugotovila, da so nekateri še zelo fit, jaz pa ne. Sicer pa – poskušam uživati vsak dan. Kolikor se da. Uživam, ko zjutraj vstanem, ko popijem prvo kavo. Ko gremo s prijatelji na pivo, na kozarec vina. Moram imeti nekaj, česar se veselim. Ne maram hitenja, visenja na telefonih, to ni zame. Počasi, pa z užitkom, celo služba.«

Maja Štamol Droljc, modna oblikovalka: Če si zadovoljen, se to vidi

»Počutim se dobro, s to številko nimam težav in nisem čutila zadrege ob pričakovanju rojstnega dne. Najprej sem sicer rekla, da ne bom praznovala, imela bom samo dan odprtih vrat, in kdor bo prišel, bo dobrodošel, potem pa se je izkazalo, da bo žurka velika. V 'krogu družine in prijateljev', ampak 80 ljudi. (smeh) Pravijo, da sem zdaj v najlepših letih in res se tako počutim. Imam izkušnje, vem, kaj je prav, znam reči ne, se postaviti zase, bolj sem samozavestna zaradi življenja, ki me je krojilo do zdaj. Ločim tisto, kar je pomembno in kar ni, vsaj upam, da je tako. Kljub temu da jih imam 50, moram biti zelo fit, skrbeti moram zase, ker imam še zelo majhne otroke. A to je samo eden od razlogov. Itak si želim živeti zdravo in dolgo, ker mi je lepo. Otroci pa te še dodatno motivirajo. Sem za naraven življenjski slog, ne upam si posegati po botoksih. Se pa negujem, to se mi zdi pomembno. Sem spada tudi ličenje. Nisem športen tip, a imamo kužka in z njim zjutraj začnem dan, sprehodiva se kakšnih pet kilometrov, pa zvečer tudi. Jutranji ritual, vključno z zajtrkom, mi veliko pomeni. Vsa družina skrbi, da jemo domače, lokalno sezonsko, vsak dan kuhamo in pečemo. Nekaj hrane pridelamo sami. Kuhamo tudi marmelade, doma imamo sadje, vlagamo zelenjavo, hranimo za zimo, naredimo si svojo vegeto. Če si zadovoljen s tem, kar delaš, s svojo družino, z življenjem, se to vidi.«

Celoten članek o šestih vražjih petdesetletnicah si lahko preberete v 35. številki revije Zarja. (28.8.2018)