Vedno več ljudi se zaveda nehumanega ravnanja z živalmi, ki na koncu pristanejo na naših krožnikih, in pri tem nočejo sodelovati. Drugi zaradi ljubezni do živali niti pomislijo ne, da bi jih jedli. Tretji so se za vegetarijanstvo odločili iz zdravstvenih razlogov. Štirje Slovenci, ki jih poznamo iz javnega življenja in delovanja, so nam razložili, zakaj so se odrekli mesu.
Katarina Goričan Pokrivač, profesorica in humanitarka: Živinoreja, pravi vzrok ekološke kataklizme
»Že leta sem si želela nehati jesti meso, potem pa sva se nekega dne pred štirinajstimi leti z možem odločila, da za mesec dni poskusiva vegetarijanstvo. V spodbudo nama je bila prijateljica veganka Nastja Židanik. Po tem mesecu sva bila oba navdušena nad počutjem in energijo, podaljšala sva še za en mesec in tako naprej, dokler se nama meso ni dobesedno uprlo. Spomnim se teže v želodcu, ko sem ga še jedla. In za šport imam neprimerno več energije in moči kot prej,« opisuje. Poleg tega je nekaj naredila proti nehumanemu ravnanju z živalmi. »Proizvodnja mesa ima večinski delež pri klimatskih spremembah planeta in vse večji lakoti. Seveda so resna težava tudi promet in fosilna goriva, a daleč za katastrofičnimi posledicami živinoreje. Zakaj se tega ne učijo v šoli? Zakaj otroci tega ne izvedo, ko obravnavajo ekologijo planeta?« Tudi njen sin, desetletni Filip, ne je mesa. »Pa mu energije nikoli ne zmanjka. V šoli dobi okusne rastlinske obroke, za kar smo zelo hvaležni. Doma pa imamo svoj vrt. Nekaj pridelkov in sadja nabavimo tudi od okoliških ekoloških kmetov, v trgovini pa res samo tisto, kar je najnujnejše in čim manj predelano. Doma delam čokolado, presne sladice in presne jedi, kruh, tudi rastlinsko mleko smo si vedno delali doma. Lahko rečem, da teh 14 let res uživamo v neštetih možnostih raznovrstnih rastlinskih jedi, ki jih, dokler sem jedla meso, sploh nisem poznala."
"Ločujemo odpadke, ugašamo luči, se na hitro tuširamo, vse lepo in prav, vendar je živinoreja glavni vzrok za ekološko kataklizmo, sredi katere živimo. Živinoreja bolj segreva in onesnažuje ozračje kot vsa letala, ladje, tovornjaki in ves preostali promet skupaj. Samo govedo proizvede letno okoli sto milijonov ton metana, približno toliko kot proizvodnja nafte in rudarska dejavnost skupaj. Metan je izredno uničujoč toplogredni plin in izjemno negativno vpliva na klimo. Kaj pa lakota? 40.000 otrok dnevno umre zaradi lakote! 82 odstotkov stradajočih otrok živi v državah, kjer namesto njih hranijo živali za na krožnike požrešnega 'razvitega sveta', saj kmetje porabljajo žita za krmo živali namesto za hrano ljudi. Za pridelavo 200-gramskega zrezka porabijo toliko žita, da bi nasitili približno osem otrok. Kar 1/3 vsega kopnega zasedajo živinoreja in polja zanjo, velik del kopnega se je že spremenil v puščavo. Vsak dan izgubljamo 137 rastlinskih, živalskih vrst in žuželk zaradi uničenja deževnega gozda, tisoče in tisoče vrst na leto. Na območju amazonskega pragozda vsako minuto posekajo za štiri nogometna igrišča veliko površino za potrebe živinoreje. Tako se drastično podira klima sveta.« Zelo jo skrbi smer, v katero se vrti svet. »Kaj lahko storimo? Prva soba že gori, požar se širi po hodniku in je tik pred drugima dvema sobama. Kaj boš naredil? Boš hitro vstal in začel gasiti ali boš naprej mirno sedel in se zabaval. Natanko to se nam dogaja v tem trenutku človeške zgodovine na tem našem skupnem ubogem planetu! Ne bodimo več tiho in nekaj ukrenimo!« opozarja.
Dejan Kontrec, nekdanji hokejist: Srečen, da prispeva k ozaveščanju
Pri Dejanu je odločitev dozorela, ko je spoznal Nino Osenar. »Več let je že veganka in o tem sva se veliko pogovarjala. Odprla je teme, o katerih prej nisem toliko razmišljal.« Zdaj je vegan že tri leta. »Vesel sem, da lahko vsaj majhen delček prispevam k ozaveščanju in proti nehumanemu ravnanju z živalmi. Poleg tega pa je Nina odlična kuharica in pripravlja nadvse okusne in zelo raznolike veganske jedi, tudi sladice, ki jih naravnost obožujem.« Pri prehodu na vegansko prehrano zato ni imel težav. »V vsem tem času si res nikoli več nisem zaželel mesa ali drugih izdelkov živalskega izvora,« pravi. Veganstvo z zgledom prenašaš na otroke. »Pri starejših dveh, Taiu in Liu, nisem bil vegan. Ko sedaj prideta k nama, poskusita vegansko jed, in če jima ni všeč, dobita tisto, česar sta vajena. Za malega Marlona bo pa tak način prehranjevanja nekaj običajnega. Imamo srečo, da imata obe mami vrt in uživata v vrtnarjenju, tako smo dobro založeni s sezonsko zelenjavo in sadjem. Sta se pa že v teh letih, odkar sem vegan, ponudba in kakovost izdelkov v trgovinah bistveno izboljšali.«
Več v Zarji, 19.6.2018
