Melita je danes zrela ženska, ki razmišlja trezno in išče odgovore. Do katerih pa v naši državi očitno ni lahko priti. Takole pripoveduje: »Imam tri otroke, mlajši se je odselil pred enim letom, vsi so od doma, vsi bodo slej ko prej imeli svoje družine, in smo se pogovarjali, zakaj je otrok sploh umrl. Odločila sem se, da je čas, da poiščem resnico; najprej obdukcijski zapisnik. Na inštitutu za sodno medicino so ga iskali en teden, nato se je našel na inštitutu za patologijo. Direktor tega inštituta, dr. Jože Pižem, mi je razložil, da iz zapisnika težko razbere, kaj je bil vzrok smrti. Prosila sem za kopijo zapisnika. Ko sem prišla domov, sem opazila, da piše: truplo moškega spola, težko 4190, jaz pa sem rodila otroka, težkega 3350 g. Potem se je začelo odvijati. Zahtevala sem vzorce tkiva, odvzete pri obdukciji –  in tudi to je trajalo nekaj dni. Ponudili so mi, da se DNK test naredi pri njih, na Inštitutu za sodno medicino, in to za polovično ceno, 400 evrov. Po treh tednih čakanja na rezultat, ki tudi niso minili brez nejasnosti, kateri vzorec so sploh testirali, me je poklicala laborantka dr. Irena Zupanič Pajnič in mi povedala, da je otrok nedvomno moj. Pred tem klicem so mi sicer govorili, da bom morala po izvide in informacijo priti osebno ali pa bom izvid prejela po pošti. In v tem izvidu je napisano, da so testirali vzorec tkiva, za katerega so prej rekli, da iz njega ni bilo mogoče izolirati DNK. Ker sem tudi sama na Inštitutu za patologijo prevzela vzorec (ščitnice), sem ga preko Inštituta za DNK analize v Ljubljani poslala na testiranje v ZDA. Od tam so mi sporočili, da je vzorec tkiva, ki sem jim ga poslala, neuporaben za izolacijo DNK. Odšla sem na Center za socialno delo Kranj, saj sem posumila, da je bil moj otrok morda posvojen. A na CSD tega niso smeli preveriti, ker zakonsko nisem mati tega otroka. Zato so mi svetovali, naj zadevo prijavim na policijo. To sem tudi storila, 22. februarja letos – in od takrat se ni zgodilo skoraj nič. Kriminalist Žmitek iz PU Kranj je raziskoval rojstva otrok, rojenih po datumu smrti obduciranega otroka, namesto na tisti datum ali pa deset dni prej. Policija ima svojo forenziko, lahko bi še enkrat opravili analizo DNK, a je nočejo, ker bi s tem diskreditirali inštitut za sodno medicino oz. patologijo. Predlagala sem jim, da bi šli preverit težo otrok, ki so bili rojeni v tistem času ali deset dni prej. Če je bil rojen otrok, ki bi ustrezal teži umrlega, obduciranega otroka. A nočejo raziskovati v to smer.«

Kdo zavira preiskavo? »Vsi, na katere sem se obrnila in bi to lahko storili,« je prepričana Melita. »Vsi, ki imajo dostop do podatkov. Tudi moja odvetnica nima dostopa do matične knjige, to so strogo varovani podatki. Ne more do podatkov punčke, ki je bila rojena en dan prej. In nato posvojena. Jaz spola svojega otroka nisem videla, pokazali so mi ga na hitro, oblečenega. In ker se sama ne morem več boriti oziroma so mi zaprte vse poti, sem stvar prepustila medijem.«

Kdo bi lahko naredil več? »Državna tožilka Polona Košnjek bi lahko dala zahtevo, da se pogleda teža otrok, rojenih v istem času kot moj ali deset dni prej, kranjska porodnišnica bi lahko pojasnila ali ugotovila, katera je bila tista sestra, ki me je mimo svojih kompetenc obvestila, da bodo mojega otroka odpeljali na Pediatrično kliniko v Ljubljano, ker težko diha, čeprav sem sama videla rožnatega in z lahkoto dihajočega otroka,« je prepričana Melita. »Zakaj niso klicali pediatra,« jo zanima in preganja, »zakaj je otroka v Ljubljano napotil ginekolog dr. Marko Lavrič in ne pediater…«

Pogovarjali smo se z direktorico kranjske porodnišnice Polono Podnar in povedala nam je, da je sama predlagala Meliti, naj vse skupaj prijavi policiji. Melita pravi, da nikogar ne obtožuje, da je bil otrok resnično zamenjan ali ukraden: "Želim pa, da se razjasnijo vsi moji dvomi, ki jih je mogoče razjasniti. Predvsem to, da težo otrok, rojenih vsaj deset dni pred rojstvom mojega otroka, pregleda neodvisna komisija, ki ne bo imela nobenih drugih interesov kot najti resnico. Da se izvede verodostojen postopek, ki bo vreden pravne države."
Se bo policija po zapisih v medijih bolj potrudila poiskati resnico? Se bo zganila državna tožilka? Ker kakršnakoli že je resnica, bo Melita z njo lažje živela.

OKVIR: Jetra, srce, ledvica? Pri analizi DNK ni šlo brez zapletov. Najprej so Meliti rekli, da so testirali vzorec jeter, po enem tednu so jo obvestili, da DNK-ja iz tega vzorca ni bilo mogoče izolirati. "Laborantka Zupanič Pajnič iz Inštituta za sodno medicino mi je pojasnila, da je na Inštitutu za patologijo pridobila nov vzorec, tokrat srčne mišice. Dr. Pižem iz Inštituta za patologijo pa mi je v telefonskem pogovoru rekel, da to ni res, da je vzela vzorec tkiva ledvice. Njemu je laborantka rekla, da je bil prvotni vzorec jeter kontaminiran z DNK-jem domnevno njihovih laborantov." Čez en teden so jo ponovno klicali in povedali, da je otrok nedvomno njen, da je to pokazal izvid tkiva srčne mišice. Na izvidu pa je naveden vzorec z desne strani telesa - kar ne more biti niti ledvica, saj obstaja le vzorec leve ledvice, niti srčna mišica, saj ta pri obdukciji sploh ni bil odvzet. "Na moje vprašanje laborantki, da mi pojasni nejasnosti okrog organov, mi je poslala strokovno obrazložitev, ki mi je kot laiku nerazumljiva. Po toliko različnih, nasprotujočih si informacijah ne morem zaupati Inštitutu za patologijo in Inštitutu za sodno medicino," je že utrujena Melita.  »S tem se borim že osem mesecev, naredila sem vse, kar je v mojih močeh. Vidim, da policija tega primera noče raziskati. Rekla sem jim, da nočem v medije, ampak zdaj imam tega dovolj.«

Celoten članek si lahko preberete v 23. številki revije Zarja (5.6.2018).