Življenje nekdanje prve dame slovenskega plavanja Sare Isakovič, ki ima v žepu srebrno olimpijsko medaljo iz Pekinga, se nenehno spreminja. »Verjamem, da sem v vsakem trenutku na pravem mestu,« je samozavestna mladenka, ki se je pred nekaj meseci iz hladne Norveške, kjer je z zagonskim podjetjem Fitsmind sodelovala v pripravi aplikacije za fizični in psihični trening, obenem pa štirim Norvežankam pomagala pri psihičnih pripravah na veslanje čez Atlantik, vrnila v svoj dom v Dubaju. Kljub občasnim skokom v druge vode se vrača k plavanju. Lotila se je namreč svojega največjega projekta doslej – ustvarja platformo celovitega spletnega psihološkega treninga za plavalce.

»V plavalnem svetu je nujno prebuditi zavedanje, kako zelo je poleg fizične pomembna tudi psihična priprava, in to že pri najmlajših. Otroke je treba naučiti, kaj se dogaja v njihovi glavi. Kot trenirajo plavanje, morajo trenirati tudi možgane in se naučiti, kako premagati strah ter vizualizirati dobre treninge. Učitelji tega ne počnejo, starši pa ne znajo ali nimajo časa.« Veliko škode lahko naredimo otroku, če ga označimo za lenega, prestrašenega, vsi si zaslužijo enake možnosti. »V Dubaju že štiri leta delam z otročki in se pogovarjam s trenerji.« Ti bi morali poznati psihologijo, da bi vedeli, v kakšnih težavah se lahko znajdejo otroci. S svojim projektom si želi povečati zavedanje, kako pomembno je za športnike tudi psihološko dobro počutje.

Brez glave na pravem mestu se ne bo zgodilo nič. Sama je že kot otrok ugotovila, kako hitro lahko glava prevlada nad telesom. »Če sem hotela biti šampionka, sem se morala toliko kot fizičnemu posvetiti tudi psihičnemu treningu.« Že kot desetletna deklica je pod brisačo vizualizirala svoj nastop. »To sem delala spontano. Mislim, da smo v življenju eni ljudje dovzetnejši za take stvari in bolj v stiku sami s sabo, drugi potrebujejo malce pomoči, tretje pa v te stvari ne prepričaš, ker menijo, da to nič ne pomaga in je samo prodajanje megle. Vendar mora biti glava na pravem mestu, če želiš v življenju nekaj doseči. Ne bo se vse zgodilo kar samo od sebe.« V času, ko je intenzivno trenirala, take psihične podpore, o kateri govori danes, ni imela. »Vendar sem pogosto delala s kiropraktikom in bioenergetikom Branetom Skubicem Lungom, ki je vedel, kako je zame pomemben psihični del treninga, zato mi je pri tem pomagal. Pogosto sva na njegovi masažni mizi vizualizirala svetovni rekord in medaljo,« se smeji.

Možgani marincev in priprava pilotov.Nad psihologijo se je navdušila med študijem v Ameriki. Med drugim je kot asistentka v San Diegu raziskovala možgane marincev in olimpijcev. »Preučevali smo, kako čuječnost vpliva na psihološko odpornost, upravljanje stresa in iznajdljivost.« Vsak dan imamo ogromno izzivov, tudi težkih situacij, ki jih naše telo in glava dojemata kot stres. Telo preplavijo čustva – jeza, strah, žalost. »Telo in glava ne vesta, ali se to dogaja, denimo, zaradi medijskega nastopa ali zato, ker bežimo pred levom. To se dogaja podzavestno in v tistem trenutku izgubimo zmožnost jasnega razmišljanja. Ko gre za življenje ali smrt, pa moraš pametno, hitro in odločno odreagirati, možgani morajo takrat delovati. Kar je mogoče, če si čuječen, če se zavedaš, kako zaznavanje vpliva na tvoje misli, čustva in dejanja. To je pomembno recimo pri pilotih, ki morajo odreagirati v trenutku.« Meditacija krepi del možganov, ki je odgovoren za čuječnost. Ta potem omogoči, da prednji del možganov optimalno deluje in odloča o tem, kako bomo obvladovali svoja čustva, se naprimer z dihanjem pomirili in obvladali stresno situacijo. »Telo je namreč narejeno tako, da se takim situacijam čim prej izogne, da zbeži, nima časa razmišljati. Zdaj si pa predstavljajmo, kako je, če si v ekstremni situaciji. Če nisi čuječen in se ne zavedaš, kako stres vpliva nate, ga ne moreš premagati.«

Več v Zarji, 20.3.2018