Hude preizkušnje za čebele. »Čebele so v pretežni meri odvisne od vremenskih razmer. V zadnjem času smo priča toplim dnevom marca in aprila, ki povzročijo hiter razcvet sadnega drevja in medonosnih rastlin. Pogosto jim sledi pozeba ali deževno vreme ob koncu aprila in začetku maja, ki onemogoči pašo,« je razložil dr. Peter Kozmus, čebelar z več kot 20-letno tradicijo, ki ima 50 čebeljih družin in se ukvarja tudi s čebelarskim turizmom.

Tudi poletja so prevroča. »Najboljši za čebele so sončni, nevetrovni dnevi s temperaturami okrog 25 stopinj Celzija. Če so temperature višje, rastline ne izločajo toliko nektarja, čebele pa potrebujejo več energije za vzdrževanje temperature v panjih. Zato vroča poletja zmanjšujejo pridelavo medu.« Za nameček se krajša doba čebelje paše. »Rastline hitreje zacvetijo in tudi odcvetijo in tako se brezpašno obdobje daljša. Julija, avgusta in septembra morajo čebelarji za čebele zelo dobro skrbeti, da zaradi pomanjkanja hrane v okolju ne izgubljajo moči, sicer pričakajo zimo v slabši kondiciji in jih tudi manj preživi.

Aprilska pozeba je uničila večino paše na akaciji, akacijev med pa predstavlja skoraj tretjino pridelave medu v Sloveniji. Enako se je zgodilo pozneje z lipo in kostanjem. Zaradi deževnega konca aprila in začetka maja je manj cvetličnega medu in tako je letos večino našega medu iz gozda.« Podnebne spremembe vplivajo tudi na čebeljo zalego in razvoj čebeljih družin. »Temperatura v panju mora biti konstantno 35 stopinj Celzija. Ob hladnejšem vremenu čebele gnezdo dodatno ogrevajo, ob toplejšem ga hladijo. Oboje jim jemlje energijo, ki bi jo lahko porabile za zbiranje medu. In če zaradi vročih dnevov avgusta ni dovolj hrane v okolju, čebele ne morejo zbirati cvetnega prahu, ki ga potrebujejo za vzrejo zalege. Matica zato zmanjša zaleganje in čebelje družine so pred zimo šibkejše.«

Več v Zarji št. 47, 21. 11. 2017