Prva dama preiskovalnega novinarstva. V slovenski medijski krajini, ki sicer skuša ohraniti visoko raven, predstavlja nadstandard. Pa ne zaradi »rejtingov« ali škandaloznosti, temveč zaradi družbeno angažiranega novinarstva. Ona je novinarski »presežek«, vedno je bila in bo. Na oddaje se pripravi temeljito, očitno ima desetkrat več podatkov, kot jih razkrije. Spoštujejo jo tako njeni sodelavci, ki so delali z njo dolgo vrsto let, kot mladi, ki jih je zbrala v skupini EkstraVisor.
O Lidiji Hren pravzaprav vemo zelo malo. Je dolgoletna novinarka na javni televiziji, a prav nič »javna oseba«. Noče se fotografirati, zelo, zelo nerada daje intervjuje. Zasebnost skrbno čuva, vemo, da ima sina Timona, ki je pravnik, ter moža Slavka Hrena, režiserja, scenarista, ohranjevalca spomina na pomembne ljudi iz naše polpretekle in pretekle zgodovine.
Iz nje smo komaj »izpulili«, zakaj je postala novinarka. Bila je punčka, nam je povedala, »osnovnošolka, ki rada piše spise, za katere 'tršice' rečejo, da so lepi. In potem nekje na poti ugotoviš, da temu, kar rad počneš, rečejo novinarstvo. Ko odrasteš in še malo odrasteš, ko si že dolgo v novinarstvu, ugotoviš, kako naivne so otroške sanje.« A mi se seveda z Lidijo ne strinjamo. Kdo bi razkrival pomanjkljivosti v sistemih naše države, če se jih ne bi z zavzetostjo lotila prav ona? Pred kom bi se politikom in gospodarstvenikom tresle hlače, če ne bi bilo nje, ki se na vsako temo izjemno dobro pripravi in potem »strelja« vprašanja, prijazno, z nič povišanim glasom, a neusmiljeno? Dokler ne izve odgovora, za katerega da slutiti, da ga že zdavnaj in dobro pozna.
Kaj bi najprej spremenili na svojem področju?
»Tiste stvari, ki bi jih po mojem morali spremeniti, ne morem spremeniti. Zato se z njimi ne ukvarjam.«
6 razlogov, zakaj smo jo izbrali med kandidatke za žensko leta
- Natančna, temeljita in neutrudna novinarka. Člani podatkovno-preiskovalne skupine EkstraVisor so nam o njej zaupali: »Lidija Hren je natančna, temeljita in neutrudna novinarka, pri preiskovalnem novinarstvu jo žene iskrena želja po zajezitvi koruptivnih praks, po izboljšanju sistema. Lidija ni samo vodja naše skupine, predvsem jo poznamo v vlogi mentorice, ki nas dnevno usmerja pri naših raziskovalnih projektih. Je zelo zahtevna in kritična, vendar zmeraj konstruktivna, ne pristaja na polovičarstvo in izgovore. Obenem ceni dobro delo in dobre izdelke. Ko smo začenjali, je preverila vsako naše besedilo, ga pokomentirala – podala tako kritike kot tudi pohvale, kar je dandanes zelo redko. S tem nam omogoča, da se iz projekta v projekt izpopolnjujemo kot raziskovalci. Dopušča nam možnost podajanja svojega mnenja, sodelovanja pri nastajanju zgodbe, ob tem pa vseeno ohranja avtoriteto. Lidija deluje po svojih visokih poklicnih merilih, od sodelavcev pričakuje odgovornost in poštenost, kar prinese tudi medsebojno zaupanje.« In še:»Pri projektu zdravstvo je veliko energije posvetila preučevanju sistema javne nabave v tujini, a tudi na splošno pri delu večkrat poudarja, da imajo tuje medijske hiše že cele preiskovalne redakcije z deset ali več deset ljudmi. Lidija stremi k temu, da bi tudi javna televizija bila v koraku s temi trendi.«
2. Nikoli ne odneha. Ilinka Todorovski, njena dolgoletna sodelavka, je o njej povedala tole: »Če bi novinarstvo primerjali z rudarjenjem, gre pri veliki večini za dnevni kop, zbiranje in sortiranje podatkov, tu in tam kaj brskanja, malo o tem, malo o onem, ne pregloboko, saj vsaka nova tema izpodrine prejšnjo. Lidijina posebnost je globinski kop, nekakšna nuja, da gre zadevi do dna. Ko se zapiči v neko temo, ne odneha, rije v podatke, vse obrne in izkoplje, potem pa iz nepregledne gmote sestavi smiselno celoto.«
3. Njeni zadetki v polno. Dokumentarec o reševanju Tama 1995 in razkrinkanje ministra Maksa Tajnikarja, oddaja Pod preprogo, ki se je razvila v Tarčo, prvo redno preiskovalno oddajo na slovenskih televizijah. V njej je razgrinjala družbene in gospodarske absurde našega časa: mešetarjenje z javnimi naročili, privatizacijske akrobacije, notarske zaslužke, pohlep trgovcev pri oblikovanju cen živil, igralniške goljufije, zbornično samovoljo, zaslužkarstvo s prometnimi kaznimi, izčrpavanje javnih sistemov, netransparentnost subvencij, gradbeno mafijo itd.
4. Njen prispevek družbi. Ni dvoma, da so te njene oddaje – vsaka po svoje – bistveno prispevale k večji transparentnosti v družbi, k odpiranju različnih baz podatkov, k večji dostopnosti informacij o javni porabi itd.
5. EkstraVisor. To je Lidijin projekt, oblikovanje neodvisne preiskovalne skupine, ki je v dveh oddajah razkrinkala preplačevanje medicinskih pripomočkov v naših bolnišnicah. Zaradi te oddaje in njenih osupljivih odkritij bi morale leteti glave, tudi ministrska, a žal se v naši državi ne zgodi nič. A Lidija in EkstraVisor ne bosta odnehala.
6. Njeni intervjuji. Njeni intervjuji s predsedniki ali volilne oddaje niso bili nikoli površno podajanje besede ali kvizkoteka, ampak pronicljivo spraševanje, lupljenje čebule, s čimer je znala razgaliti nepravilnosti in zadevam priti do dna.
