Priznajte, da imate o medijskih junakih svoje mnenje. A pogosto pozabljamo, da lahko iz medijev spoznamo samo eno plat znanih obrazov. Tako kot smo sami drugačni v stikih s šefom ali bližnjimi, tudi zvezdniki javno pokažejo samo eno plat svoje osebnosti. Čeprav Omar Naber ne mara govoriti o obsodbi zaradi spolnega nadlegovanja, saj je to bila ena njegovih najtežjih življenjskih preizkušenj, pa nam je razkril, kako je postopek vplival nanj in ga tudi zaznamoval, spremenil.
Na Emi smo doživeli že klofute in solze. Ker letos nihče ni jokal, ker ste dobili največ točk strokovne komisije, od gledalcev pa ste dobili toliko glasov, da ste bili na drugem mestu, ni bilo pričakovati posebnih protestov. Pa so vseeno bili … Kako prenašate napade?
Brez težav. Polemike se me niti malo ne dotaknejo, raje svoj čas namenjam prijetnim stvarem. Jasno je bilo, da bodo ne glede na zmagovalca letele kritike. Nikoli se še ni zgodilo, da bi bili z zmagovalcem Eme zadovoljni prav vsi. Predvsem pa ti ljudje niso toliko nezadovoljni z mojo pesmijo, ampak zaradi tega, ker ni zmagal njihov favorit, in imajo zato občutek, da je bilo vse nastavljeno. Jaz sem zadnji na tem svetu, ki bi se šel te umazane igre. V času, odkar sem prisoten na glasbeni sceni, sem spoznal, da je glasbeni posel bolj krut, kot se zdi na prvi pogled. Glede na to, koliko krivic se mi je v življenju že zgodilo, so te kritike zame mala malica in nepomembne malenkosti.
Očitno smo Slovenci vsako leto bolj napadalni do vseh. Nenavadno veliko kritik je letelo na letošnjo Emo, čeprav je bila nedvomno najspektakularnejša do zdaj. Kako si to razlagate?
S temi stvarmi se ne obremenjujem preveč, ljudje si mislijo, kar si mislijo, na to ne morem vplivati. Meni so bili letošnja Ema, izvajalci in pesmi zelo všeč. Prireditev je bila za moj okus letos vsekakor najboljša do zdaj. Povsem človeško je, da nekateri ljudje obsojajo. Ko kažejo s prstom na druge, se v svoji koži počutijo bolje, sprostijo svoje frustracije. Čim bolj si nesrečen, tem bolj kažeš s prstom na druge in bolj obsojaš. V resnici so vsa naša dejanja in besede ogledalo nas samih.
Kakšni so odzivi ljudi, ki ste jih srečevali v tem času, kaj vam pravijo?
Srečujem predvsem svoje podpornike, ki mi čestitajo in so z mojo skladbo zelo zadovoljni. Sovražnikov je bore malo, srečal nisem niti enega. Je pa res, da so ti najbolj glasni, zato se zdi, da jih je veliko. Kdor je nesrečen in neuspešen, s svetlobno hitrostjo najde nešteto razlogov za obsojanje in kritiziranje tistega, ki je v neki stvari uspešen. Tistim, ki so srečni in samozavestni, še na misel ne pride, da komur koli ne bi privoščili uspeha.
Kakšen je Omar danes v primerjavi z Omarjem, ki je pel pesem Stop? Kako ste se spremenili?
Zelo sem se spremenil. Sem zrelejši, bolj odgovoren, manj lahkomiseln in na realnih tleh. Imam ogromno izkušenj, za seboj imam namreč že več kot 900 nastopov v 27 državah po vsem svetu, izdal sem pet avtorskih plošč, eno še v Angliji in Srbiji. Te izkušnje bom poskusil unovčiti v Kijevu.
Pravite, da ste realnejši. Kakšna so bila torej prej vaša pričakovanja?
Takrat sem bil prepričan, da je življenje lahko, da je ena sama velika zabava, polna ljubezni in praznovanj. Zaupal sem vsem, nisem verjel v zlobo, zlo in temno plat življenja. Zdelo se mi je, da nam to prikazujejo samo v filmih in novicah. Z leti sem spoznal, da ni tako. Svet in ljudje so lahko tako hudobni, surovi, neusmiljeni in sebični, da sem velikokrat jokal na ta račun.
Več v reviji Zarja št. 12. 21. 03. 2017
