Tudi mlade vedno bolj zanima. Kako tudi ne, ko pa je z njegovim poznavanjem vse lažje: ponuja nam odgovore na to, kdo plača pijačo na prvem zmenku, pa tudi kako odrezati palačinko, obglodati piščanca in kdo mora poskrbeti za kondom. Bojana Košnik, ki ima poznavanje bontona v malem prstu, v duši in srcu že 20 let, o Slovencih pravi, da nam manjka tradicije, pogosto se preveč opravičujemo, po drugi strani pa bi lahko bili malce bolj prijazni drug do drugega – tako bi se takoj vsi počutili bolje.
Več kavalirjev, prosim! Lepe manire torej ne izginjajo iz našega okolja, le pogovarjati bi se morali več o njih – da bi bilo še boljše ter da bi bili suvereni v vedno bolj raznolikih situacijah, ki nam jih ponuja sodobno življenje. Funkcija bontona je pomagati – da je, na primer, sobivanje dveh sodelavcev prijetnejše. Velikokrat smo namreč prisiljeni delati skupaj s kom, s katerim nimamo tako imenovane »kemije – sodobna pravila vedenja pa nas učijo in spodbujajo k tolerantnosti, razumevanju drugačnosti, da skušamo najti nekaj pozitivnega v vsakem človeku.
Definicija pravi, da je bonton trenutno družbeno sprejemljivo vedenje, ki ga določajo moralno-etične norme časa in prostora. »Mi vsi soustvarjamo bonton! V vseh situacijah, ki se nam dogajajo v komunikaciji z drugimi tako v zasebnem kot poslovnem življenju. Zlata pravila, kot so hvala, prosim in dober dan, ostajajo ista, sicer pa se bonton venomer spreminja in prilagaja, zato je treba vseskozi slediti stroki,« pove Košnikova, ki se za znanjem redno ozira čez naše meje.
Z veseljem razbija stereotip o mladih, ki da se ne znajo obnašati. »To ni res! Prav željni so tovrstnih informacij in veliko predavam tako dijakom kot študentom, tako da govorim iz prve roke. Starost ali višja izobrazba ne zagotavljata boljšega vedenja. To je povezano s srčno kulturo posameznika. Neotesance najdemo v vseh zgodovinskih obdobjih in v vseh družbenih slojih.«
Sicer pa je sogovornica ogorčena nad kazanjem s prstom na mlade in uperi prst nazaj: »Kdo pa je kriv za vedenje naših mladih? Kdo jih vzgaja? Naša generacija. Potemtakem smo naredili kar nekaj napak. Zato bi rada, da gredo te vsebine v izobraževalni proces. Se pa že kažejo koraki naprej, saj obstajajo vrtci, ki so tudi z evropskimi sredstvi nabavili prave krožnike in pribor ter učijo vedenja in ravnanja za mizo. Tako da počasi že napredujemo. Zelo sem žalostna, kadar me starši vprašajo, kdaj naj začnejo otroka vzgajati pravega vedenja za mizo. Ja takoj! Če vidijo, da oče natoči vino ali vodo pri kosilu, je potem to vzorec vedenja za otroke, ki bodo vedeli, da je to neka džentelmenska poteza,« pojasnjuje Košnikova, ki piše drugo knjigo o bontonu.
Vam bo pomagal natakar ali mož? Torej še vedno velja, da za pijačo poskrbi moški?
Več v reviji Zarja, št. 4, 26. 1. 2016
