Modrice niso nič nenavadnega. Imajo jih vse, tako profesionalke kot tiste, ki so začele šele pred nekaj dnevi. Pravijo jim drogovi poljubčki. Čeprav niso nič kaj prijetni, je nanje vsaka ponosna. So dokaz, da se plesalka uči novih elementov in preizkuša svoje zmožnosti, zato jih nobena ne poskuša zakriti. Vsaka ima za seboj svojo zgodbo. »Večji ko je trud ob učenju, večje je tudi navdušenje, ko nekaj osvojiš. Takrat pozabiš, kako težko je bilo še nekaj dni pred tem,« pravi Bonny Horvat, lastnica studia Extra pole fitnes v Ljubljani.
Gola koža. Bonny se za morebitne neprijetne poglede ne meni, saj verjame v svoj poklic. »Rečejo mi nič, morda si pa mislijo svoje,« skomigne z rameni. Na prvi pogled se morda zdi, da želijo plesalke pokazati čim več kože, saj so njihove hlače navadno res kratke. »Kratke hlače so obvezna oprema, saj je koža tista, s katero se oprimeš droga. To razložim tudi vsem, ki začnejo trenirati,« pojasni Bonny. Brez gole kože izvajanje večine elementov sploh ni mogoče, zato je pride prav vsak centimeter. »Ni pa treba takoj obleči kratkih hlač, začnemo v pajkicah in športni majici ter jih šele kasneje zamenjamo s kratkimi hlačami.«
V dvorani je devet kovinskih drogov. Izdelani so bili po naročilu. Drog ima navadno premer 42 mm in je visok do štiri metre, odvisno od višine stropa. Bonny se je učila na nekoliko tanjšem, zato se je odločila, da bo tudi v studio postavila takšne. Vsi so narejeni tako, da je le od enega vijaka odvisno, kdaj se bo drog vrtel in kdaj ne.
Potrebna je le motivacija. Ples ob drogu ni rezerviran le za dekleta z že izoblikovano postavo. Nihče ni predebel ali presuh. Vsak se lahko nauči, če le hoče. Bonny želi vsakomur pomagati, da prežene strah in s tem pridobi pozitivno samopodobo. Tukaj ni prostora za obsojanje in posmehovanje, vsaka sprejema samo sebe in druge. »Če je volja, je vse mogoče, morda bo moral nekdo nekaj poskusiti 50-krat, drug stokrat, ampak če ne obupaš, ti bo enkrat uspelo.« Motivacija nikdar ne sme upasti, saj je z zahtevnostjo napredek čedalje počasnejši. »Trenutno se učim nov element, ki mi bo morda vzel tudi do šest mesecev,« pove Bonny, ki uživa tako v poučevanju kot učenju. »Če želiš biti dober učitelj, ne smeš nikoli pustiti, da te učenci prehitijo. Vedno se moraš izobraževati in spremljati novosti.«
V temi. Okna v dvorani so zaprta in rolete spuščene, prižgan je le moder reflektor. Bonny razloži, da je začetnicam veliko lažje, če je prostor nekoliko zatemnjen, saj se tako lažje sprostijo. Čeprav skupina deklet ni več ravno začetniška, luči ostanejo ugasnjene.
Članek v celoti preberite v reviji Zarja št. 4, 26. 1. 2016