Pretekli teden je Slovenija na uradnem obisku gostila češkega predsednika Vaclava Klausa. Pri tem smo se imeli priložnost srečati z njim na predstavitvi njegove knjige Modri planet v zelenih okovih, ki je pravkar izšla pri naši največji založbi. Nič posebnega, bi dejali. A vendarle v oči bode, da je češki predsednik podnebni skeptik, ki pravi: »Kaj je ogroženo – podnebje ali svoboda? Čutim, da je v tem trenutku v večji nevarnosti svoboda, podnebje je v redu.« Okoljevarstveniki mu očitajo neracionalnost.

Vaclav Klaus je eden ključnih oblikovalcev pokomunistične češke politike in gospodarstva. Ima seveda moč in veliko priložnosti, da tudi na mednarodni ravni jasno in glasno izraža svoje mnenje, med njimi tudi dvome o nevarnosti globalnega segrevanja kot posledici človekovega delovanja. Pri tem se mu ne zdi problematično, da njegova razmišljanja v knjigi temeljijo na laičnem poznavanju naravoslovnih ved. »Problematika globalnega segrevanja je bolj predmet družbenih kot naravoslovnih ved in v ospredju sta bolj človek in njegova svoboda kot pa premik povprečne temperature za desetinke stopinj Celzija,« je prepričan češki predsednik. Sicer podpira racionalne napore in ukrepe za zaščito okolja, vendar se mu zdi boj za okolje nesmiseln. »Verjeti moramo, da se je človek sposoben prilagoditi. Ne smemo sprejemati odločitev namesto prihodnjih rodov. Je res treba opustiti naš način življenja za tako majhen učinek? Podnebje se že od nekdaj spreminja. Ves ta prah se dviguje le zato, ker se je v vsem 20. stoletju temperatura v povprečju zvišala le za 0,6 stopinj Celzija.«

Podnebni skeptiki nimajo dokazov. Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, pred dvema letoma tudi kandidatka za Slovenko leta, češkemu predsedniku očita: »Najbolj mu očitam dogmatičnost in nedoslednost. Dopušča možnost, da je po človeško tudi on zmotljiv. Njegov poziv je, da v sedanjih razmerah ne naredimo nič, in kljub enotnemu stališču 2000 vodilnih svetovnih znanstvenikov je izrazito neracionalen. Pri podnebnih spremembah govorimo o stopnjah gotovosti in tveganja. Pravzaprav je tako kot pri ruski ruleti; koliko nabojev pa je v revolverju, ne ve nihče. Na drugih področjih imamo kot družba že izdelane mehanizme obvladovanja tveganj: v svetovnem merilu so zneski zavarovalnih premij 3,3 % globalnega BDP, zneski za vojaškoobrambne namene 2,5 %. Tudi za podnebne spremembe bi morali plačati zavarovalno polico. Kajti če se predsednik Klaus moti in imajo prav znanstveniki, nas čaka v ruski ruleti kar šest nabojev! Predsednik Klaus govori o finančnih motivih alarmistov – znanstvenikov, nevladnih organizacij in proizvajalcev alternativnih zelenih tehnologij, ki se za okolje bojujejo domnevno zaradi finančne koristi. Vsem znano pa je dejstvo, da imajo naftni in premogovniški lobiji v svetovnem merilu največji dobiček v sedanjih razmerah in so v primerjavi s proračuni skupin za boj proti podnebnim spremembam sto- in večkrat večji.«
So razmišljanje in pravzaprav trditve češkega predsednika torej nevarni? Po mnenju naše sogovornice je nevarno, če postanejo razširjeni. Vendar na okoljevarstvene procese ne bodo vplivali, saj so podnebni skeptiki v manjšini in, kar je ključno, brez pravih argumentov in dokazov.