Kaj je histeroskopska sterilizacija? Laiki si predstavljamo, da se ženski, ki se odloči za poseg, odstranijo jajčniki, maternica.
Branka Verdnik Golob: Prijaznejši in blažji naziv za ta poseg je trajna zaščita proti zanositvi. To je poseg, ki spada med minimalno invazivne posege pri ženskah, kar pomeni, da je prijazen za pacientko: naredi se brez anestezije, hitro, v prijaznem okolju, je preprost in prijazen za zdravnika, ki ga opravi. Hkrati je kot metoda trajne zaščite pred zanositvijo zelo zanesljiv, z njim je zadovoljnih (od leta 2002 so ga naredili skoraj pol milijona ženskam po vsem svetu) osemindevetdeset odstotkov žensk! To pomeni, da bi tako veliko žensk poseg priporočilo drugi ženski.
Helena Šavc: Sterilizacija ne pomeni, da se odstranijo jajčniki in maternica. Klasična laparoskopska sterilizacija, s katero so se ženske doslej zavarovale pred nosečnostjo, pomeni samo prekinitev jajcevodov, običajno z elektrokoagulacijo –  z mehansko zaporo svetline jajcevodov. Ta poseg se opravi z laparoskopijo, ženske so v splošni narkozi, poseg je bolj invaziven v primerjavi s histeroskopsko sterilizacijo in dosti bolj tvegan z vsemi možnimi komplikacijami, ki so značilne za laparoskopijo. Lahko pride do poškodbe notranjih organov, krvavitev, infektov, težav z anestezijo, ki so pomemben del komplikacij. Vse te težave so zelo redke, toda pri histeroskopski sterilizaciji je težav bistveno manj, ni pa tudi opisane nobene smrti. In zaradi postopka, ki je preprostejši, je poseg prijaznejši tudi za zdravnika.
Kakšen pa je poseg?
Branka Verdnik Golob: Histera v grščini pomeni maternica: pri histeroskopiji uvedemo neposredno v nožnico optično napravo endoskop, to je majhen teleskop, s katerim vstopimo skozi maternični vrat v maternično votlino in si prikažemo oba vhoda v jajcevod. V ti dve mali odprtini, luknjici, uvedemo s posebnim sistemom mikrovložek – njegov premer je le 0,8 milimetra: je zelo elastičen in prilagodljiv obliki jajcevoda. Zaradi njegove posebne sestave, predvsem polietilenskih vlaken, jajcevod reagira tako, da tvori vezno tkivo: torej se jajcevodi zabrazgotinijo in zaprejo. Ta vložek zapre jajcevod po približno treh mesecih, dotlej pa mora ženska še uporabljati zanesljivo zaščito.
Koliko časa traja ta postopek, kako ga ženske sprejemajo in katere se sploh lahko odločijo zanj?
Branka Verdnik Golob: Ta postopek traja povprečno osem minut. Ta mikrovložek vsebuje nikelj in titanij (nanj telo ne reagira), toda alergija na nikelj je kontraindikacija za ta poseg. Zanj torej niso primerne vse ženske: zdravnik mora na prvem pogovoru z žensko, ki razmišlja o posegu, resnično dobro izključiti vse razloge, zaradi katerih ne bi smela imeti tega postopka. Poseg ni primeren za ženske z akutnim ali kroničnim vnetjem rodil, tiste, ki so imele zunajmaternično nosečnost, za tiste, ki imajo nerazjasnjene in nepravilne krvavitve, ženske s predrakavim obolenjem ter alergijo na nikelj in kontrastno sredstvo, stare pa morajo imeti več kot petintrideset let.
Doslej sta opravili devet posegov in predvidevam, da ste se z vsako od kandidatk temeljito pogovorili. Verjetno je zelo pomembna psihološka pripravljenost na poseg?
Helena Šavc: Ja, zelo je pomembna. Vse kandidatke morajo pred posegom skozi poseben postopek pred komisijo, ki traja šest mesecev, da na koncu dobijo odločbo komisije – tako je bilo tudi pri klasični sterilizaciji.

Več v Jani št. 49, 7.12.2010