Po gimnaziji in diplomi iz socialnega dela je študiral socialno delo in laično teologijo. Magistriral in doktoriral je pri dr. Antonu Trstenjaku ter z njim tesno sodeloval vse do njegove smrti. V neštetih urah pogovorov mu je Trstenjak odgovarjal na vprašanja, ki si jih človek zastavlja tudi danes. O tem in o njegovem delovanju za kakovostno staranje ter lepše sožitje med generacijami smo se z njim pogovarjali na Inštitutu Antona Trstenjaka, ki ga že vrsto let uspešno vodi kot predstojnik.
Pogovarjala sva se v pisarni dr. Božidarja Voljča, nekdanjega ministra za zdravje, ki je bil prav takrat na terenu; tudi on se zelo dejavno ukvarja z uvajanjem programa do starosti prijaznih mest in občin v Sloveniji. S staranjem prebivalstva se bolj ali manj dejavno ukvarjajo številni strokovnjaki na Inštitutu Antona Trstenjaka, ki je nacionalna znanstvena in razvojna organizacija za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Njihovo osnovno delo je snovanje programov za kakovostno starost in lepše sožitje med generacijami.
Dan po najinem srečanju sta se dr. Ramovš in dr. Voljč odpravila v Kostel ob Kolpi, kjer bosta, kot sta že v nekaterih drugih krajih, pomagala vodstvu občine organizirati razvoj kraja, da bo prijazen do starosti in vseh generacij. V ta namen zberejo tudi skupino uglednih seniorjev, ki ugotavljajo, kaj še bi bilo treba izboljšati, da bi bilo bivanje v slovenskih mestih in občinah bolj zdravo in prijazno do starih ljudi. Presenetil me je podatek, da je v Sloveniji več smrtnih žrtev med starejšimi, ki so padli, kot je umrlih zaradi avtomobilskih nesreč. Da bi jih bilo manj, so na pobudo Inštituta Antona Trstenjaka v Ljubljani na številnih prehodih za pešce na novo obarvali zebre, da v deževnem vremenu ne drsijo, postavili so številne klopce, ki so vse ves čas zasedene, ker so preverjeno zelo udobne. Pa ne ge samo za infrastrukturo, tudi kulturne prireditve bodo ob ugodnejših urah za starejše ljudi in ne le pozno zvečer.
Kako ohraniti našo tisočletno kulturo? Dr. Ramovš pravi, da bo v naslednjih desetletjih starih ljudi dvakrat več, kot jih je zdaj, medtem ko bo srednje generacije veliko manj, kot nas je sedaj. Postavlja se vprašanje, kako torej ohraniti našo tisočletno kulturo. Prejšnji teden smo v Jani optimistično pisali, da se v kranjski porodnišnici rojeva vedno več otrok, a bi morali rodnost še dvigniti na raven ohranitve evropskih narodov, kar pomeni vsaj 2,1 otroka na vsako žensko. Marsikaj pa bo treba spremeniti tudi v naših glavah, pravi dr. Ramovš, ki je med drugim prvi iz vzhodne Evrope opravil podiplomsko specializacijo iz Franklove logoterapije pri Elisabeth Lukas v Münchnu. (op. a: Viktor E. Frankl je bil mednarodno priznan psihiater, ki je leta trpel neizrekljive strahote nacističnega taborišča. V tem času je razvil revolucionaren pristop k psihoterapiji, poznan pod imenom logoterapija, katerega bistvo je vera v iskanje smisla kot temeljne motivacijske sile.)
18 let prostovoljec pri dr. Ruglju. Nasploh ima dr. Jože Ramovš, rojen leta 1947 v Šentrupertu na Dolenjskem, silno zanimivo biografijo, v kateri nastopa vrsta izjemnih mojstrov življenja. Poleg tega, da je po končani diplomi iz socialnega dela študiral laično teologijo in doktoriral pri dr. Antonu Trstenjaku, se je učil še od drugih mojstrov, tudi od zdaj že pokojnega dr. Ruglja. Pri njem je bil prostovoljec 18 let. Trstenjak in Rugelj sta delovala s svojim zgledom. Dva za slovenski narod zagotovo pomembna moža, ki sta se vsak na svoj način borila za dobro človeka. Oba vztrajna, delavna in pristna. Zelo različna, a oba sta trdno verjela v svoje delo, kot verjame tudi dr. Ramovš.
Tekst: Urška Krišelj Grubar
Foto: Jaka Koren
Več v Jani št. 13, 29. marca 2011
