Na tiskovni konferenci ministrstva za šolstvo in šport so pred kratkim predstavili povzetek analize o izvajanju zakona o šolski prehrani. Podatki so zveneli spodbudno. Minister Lukšič je povedal, da se je problem malic za osnovnošolce uredil, država ji namreč namenja velike vsote. Več kot 21 milijonov evrov za osnovnošolsko in skoraj 18 milijonov evrov za srednješolsko prehrano se sliši veliko. Subvencija za malico posameznega osnovnošolca kljub temu znaša le 50 centov na dan. Toliko kot v trgovini stane velika žemlja.
V večini osnovnih šol so podobnega mnenja kot minister. Vsi dijaki in učenci so upravičeni do subvencij, tisti, ki izhajajo iz socialno šibkih družin, dobijo malice brezplačno. To je bolje kot prej, ko so bile subvencije nižje.
Kosila za tiste, ki si jih lahko privoščijo. Večina osnovnošolcev končuje pouk od 12. do 13. ure in takrat so lačni. Malico so možgani že zdavnaj pokurili pri številnih umskih in telesnih dejavnostih. Nekateri se takoj po pouku odpravijo domov, kjer za hrano poskrbijo starši. Drugi ostanejo v podaljšanem bivanju, na šolah ga zagotavljajo do konca petega razreda, nekateri na krožkih in tečajih, ki trajajo do popoldanskih ur. Za te so organizirana šolska kosila, stanejo pa od tri do štiri evre na dan, kar mesečno znese v povprečju od 60 do 70 evrov. Na položnici za enega učenca je tako zapisan znesek, ki skupaj z malico v povprečju znaša od 70 do 80 evrov. Za mnoge veliko.
Brezplačna kosila pripadajo le tistim z zelo nizkim povprečjem dohodkov na družinskega člana in teh je na šolah s petsto učenci le par. Drugim družinam v težavah stroške pokrijejo centri za socialno delo. In tretjim, ki niso v nobeni skupini? Največkrat se starši odločijo za preprosto rešitev, da šolarju kosila ne naročijo, in se znajdejo, kot vejo in znajo.

Več v Jani št. 14, 5.4.2011