Kadarkoli se novinar loti pisanja o drugačnem zdravljenju, kot ga ponujajo uradne ustanove, se zaveda, da ga bodo najmanj tiho obsojali, prezirali in kritizirali. Vendar ljudje hočejo vedeti, da je nekomu uspelo, in tudi, kako mu je uspelo. To pa povzroči, da vzameš v zakup prezir in obsojanje znanstvene medicine, zlasti če naletiš na metodo, ki bi morda lahko pomagala tvojemu najbližjemu. Dr. Simoncini (vse o njem in njegovi teoriji si lahko v slovenskem jeziku preberete na spletnih straneh www.curenaturalicancro.com/si) pravi takole: »Če upoštevamo životvorne lastnosti glivic, zlahka dojamemo, recimo, zakaj glivice različno ogrožajo zdravje gostitelja glede na zdravstveno stanje njegovih organov, tkiv in celic, na kar vpliva tudi vsak posameznik sam. Ko samozdravilna sposobnost gostiteljevega telesa, njegovega uma in duševnosti začne odpovedovati, se poveča njegova dovzetnost za bolezen, ki jo lahko povzroči že najmanjša naključna telesna poškodba ali umsko-duševna preobremenitev, ki običajno ne bi ogrožala zdravja.«
Drugače povedano, od duševnega in telesnega stanja je odvisno, ali bomo zboleli ali ne. Teorija je dovolj zanimiva, da se je kazalo pozanimati malo bolj. Dr. Simoncini je brez obotavljanja odgovoril na vprašanja.
Kako ste ugotovili, da bi bile v razvoj rakave bolezni lahko vmešane glivice?
Najprej sem ugotovil, da je psoriaza ali luskavica glivična okužba in da jo lahko pozdravim z jodovo tinkturo. Za uradno medicino je luskavica še vedno neozdravljiva bolezen z neznanim povzročiteljem. V trenutku obupa, ko sem na univerzi poskušal pozdraviti mlade bolnike z rakom, me je prešinila misel, da je morda tudi rak neozdravljiva bolezen, ki ji ne poznamo izvora, v resnici pa jo povzročajo glivice.
Kaj ste storili? Kako ste začeli zdraviti bolnike?
Raztopina sode bikarbone uničuje glivice. Posebno učinkovita je, če jo lahko spravimo v neposredni stik s tumorsko maso. Zato pri zdravljenju uporabljam katetre, ki omogočajo prav tak stik s tumorjem oziroma rakavimi celicami v tumorjih.
Pri marsikateri teoriji o razvoju rakave bolezni se zatakne pri razlagi, zakaj je zbolel majhen otrok. Mislite, da je tudi za raka pri otrocih kriva glivična okužba?
Da, vedno gre za glivično okužbo.
Lahko opišete primer zdravljenja bolnika, ki imate za velik uspeh?
Rečem lahko, da je takih velikih uspehov veliko. Vendar ozdravitev ni vedno mogoča, kar je odvisno od mesta, kjer se je rak razvil, pa tudi od tega, koliko je bolezen napredovala. Velik uspeh je bilo, na primer, zdravljenje glioblastoma pri bolniku iz ZDA, ki so mu napovedali samo še nekaj tednov življenja. Dal sem mu dva ciklusa terapije s sodo bikarbono v možganske arterije s selektivno arteriografijo. Po petih mesecih je CT pokazal samo še od dva do tri milimetre veliko brazgotino.
Ste zdravili tudi slovenske bolnike?
Ne veliko. Prav zdaj prideta na zdravljenja dva iz Ljubljane.
Kot lahko preberemo na spletnih straneh, zdravite bolnike z različnimi rakavimi boleznimi. Ste, na primer, zdravili bolnike z rakom prostate?
Sem. Uspešnost je približno 70-odstotna. Problem je namreč dostopnost tumorja. Če s katetrom dosežem mesto bolezni, je zdravljenje zelo uspešno.
Več v Jani št. 1, 3.1.2012
