Če hočete izkusiti pravljico, morate obiskati Aleša in Iris Lavrič na njuni kmetiji nad Škofljico. Starša štirih otrok sta namreč prepričana, da je tudi v svetu, ki se zdi čedalje bolj grd in neprijazen, še vedno mogoče živeti zdravo, v skladu z naravo in v prijaznem sožitju z ljudmi. Prav zato se njuno posestvo imenuje V pravljici in je namenjeno ne le za življenje njune družine, temveč je tudi prostor druženja, sprostitve in izobraževanja vseh, ki še vedno verjamejo v dobro in lepo.
Tako kot v vseh pravljicah tega sveta pa se je moralo dobro tudi na tej kmetiji nad Škofljico najprej spopasti z zlim. Ampak zdaj je tam gori spet mir, o kakršnem sta od vedno sanjala Aleš in Iris. Skupaj sanjata že dolgo, vse od najstniških let, ko sta se spoznala v Švici. On slovenski mladenič s pravkar končano gimnazijo na počitniškem delu, ona nekaj mlajša nemška najstnica na počitnicah pri očetu, strokovnjaku za vegetarijansko prehrano in ustrezno opremljanje kuhinj zanjo. V tistih časih je bilo strokovnjakov na tem področju še zelo malo, zato je oče veliko potoval po svetu. Na Nizozemskem je Iris, ki je vsrkavala očetovo znanje in slog življenja, znova srečala Aleša, tedaj študenta arhitekture, in pri njenih sedemnajstih sta bila zaročena. Takoj po osamosvojitvi je Slovenija postala njun dom. Preden jima je sicer uspelo premagati vso mednarodno birokracijo in se poročiti, se jima je pridružila zdaj 15-letna Zala. Za njo so družino povečali in popestrili še trije fantje: 10-letni Samuel, 8-letni Jonatan in 4-letni navihanec Lev.
Osem let iskanja
Na začetku, se spomni Iris, je bila Slovenija polna osamosvojitvene prijaznosti, pozitivnosti in optimizma. Ljudje so si pomagali, bili so odprti in topli. Dobri. Na žalost ni trajalo. Prva izkušnja družine Lavrič s slovenskim podeželjem, kamor so se iz Ljubljane preselili v iskanju miru, je bila slaba. Sosedje so se zmrdovali nad njihovo drugačnostjo: drugače so obdelovali zemljo, mlade mucke so reševali, namesto da bi jih utapljali v potoku, niso hodili v cerkev, še h gasilcem ne, za povrhu starši niti službe niso imeli. Ja, tam je bilo ljudem res težko razložiti, da Iris dela predvsem kot svetovalka za prehrano, pred tem je na Nizozemskem nekaj časa vodila tudi ajurvedsko kliniko, in da je Aleš, sicer arhitekt, tudi učitelj joge in meditacije, da se je izobraževal v ZDA pri zdravilcu srca in duše Kenu Pageu ter na Nizozemskem poslušal Maharišija, utemeljitelja po vsem svetu razširjene metode transcendentalne meditacije.
