Tako, da se rodi v družini, kjer mu je z rožicami postlano? Kimy, 21-letni dijak srednje biotehniške šole v Naklem na Gorenjskem, je že četrta generacija hortikulturnikov v družini Beguš Kutin. Ja, njemu je bilo tako rekoč v zibelko položeno, da bo znal z rožicami, toda odločitev, da se bo o njihovi lepoti učil od najboljših, je zrasla v njem. Zrelo pravi, da nikoli nisi tako dober, da ne bi mogel biti še boljši.
V središču Kranja, nasproti gotske cerkve, je znana cvetličarna Kalika, v kateri so se leta in leta rojevale izvirne cvetlične kreacije ter krasile številne prostore ob slovesnih priložnostih. Matjaž Beguš je ime, ki je med cvetličarji dobro znano. Je tretja generacija Begušev, ki jim življenje pestrijo poklici, povezani s krašenjem domov s cvetlicami. Pred 21 leti je dobil sina, z ženo sta ga poimenovala Kimy. Tedaj je to ime zazvenelo nenavadno, skoraj vsak se je spotaknil vanj, zdaj pa so ljudje vendarle malo bolj sproščeni, pravi oče Matjaž, ki z veseljem prepusti besedo sinu. Celo več, pravi, da se rad uči od njega in da je čas, da se on izkaže.
Otroštvo je preživel v cvetličarni. Kimyjevo otroško igrišče je bila cvetličarna. Tam je bil srečen. Iz odpadlega cvetja si je delal igrače, medtem ko sta starša ustvarjala pravljično lepe šopke za stranke; te so nasmejane zapuščale cvetličarno. »V cvetličarno so prihajali tudi dijaki iz srednje šole, v katero zdaj hodim, in spomnim se, da sem poznal več latinskih imen za rože, kot so jih oni, pa sem bil še čisto majhen.«
Da je talent, sta starša hitro opazila, zato je bilo pričakovati, da se bo izšolal za cvetličarja. Kljub izostrenemu čutu za lepo, nadarjenosti, dobrim genom in praksi od mladih nog pa formalna šola ustvarjalnemu Kimyju nikoli ni dišala. Zakaj bi se učil zahtevne matematike, ko pa bo vendar cvetličar oziroma florist, kar je nadgradnja cvetličarja, kot nam pove Kimy. No, matematika mu je tako zelo ponagajala, da je za dve leti izgubil voljo, da bi končal šolanje. A ga bo, zdaj se je odločil, vendar bo zraven trdo delal v družinskem podjetju.
Fant je iz pravega testa. V napornih najstniških letih, ko telo govori svoje, je za odraščajoče otroke zelo pomembno, da imajo koga, ki vidi skoznje, z drugimi besedami, ki v njih prepozna tisto, kar bi lahko bilo, in ne tisto, kar trenutno je. Dr. Sabina Šegula zna v svojih dijakih, nam navdušeno pripoveduje Kimy, prepoznati talente in jih noče izpustiti. Vsak se ji zdi dragocen. »Gospa Šegula bi vse naredila, da bi uspel. Ima nos za nadarjene dijake in od takih zahteva več. Več, kot smo včasih sami prepričani, da zmoremo. Pravi nam, da je treba dati najboljše od sebe, da ne smemo zapraviti svojih talentov. Z nami dela in nas spodbuja. Najprej se mi sploh ni dalo, zdaj pa že vem, da moram včasih malo potrpeti, če hočem uspeti.« Kimy ima srečo, da ima veliko podporo tudi doma. Oče Matjaž Beguš ga je še ne polnoletnega prijavil na državno prvenstvo, na njem so sodelovali izkušeni cvetličarji, pa je njegov Kimy kar iz prve zmagal.
