Časnik je namreč objavil fotografijo Titovega osebnega fotografa Ive Eterovića, s katerim sva pred leti ob pogovoru za Jano Jovanki Broz prinesla nekaj izvodov revije. Da ima Slovenijo v zelo lepem spominu, mi je zatrdila tedaj, njeno navezanost na našo državo pa dokazuje tudi poseben »spisek manjkajočih osebnih predmetov«, ki ga je po nasilni preselitvi iz skupne rezidence po smrti Tita sestavila prav ona. Šele zdaj ugotavljajo, kaj se skriva v 11 vrečah, ki jih od Titove smrti hranijo v trezorjih Narodne banke Srbije.
Na seznamu, ki je sestavni del »Jovankinega dosjeja«, v katerega smo imeli ekskluziven vpogled, Jovanka med drugim zahteva mnogo predmetov, ki so povezani s Slovenijo. Nekdanja jugoslovanska prva dama tako od sodišča želi tudi izvod Samorastnikov Prežihovega Voranca, Pesmi Franceta Prešerna in Stanka Vraza, zbrana dela Ivana Cankarja, Vidmarja in Tavčarja. Ob tem želi, da ji vrnejo »kuharice v slovenskem jeziku« in monografijo Ženske Slovenije v NOB, ki je po Jovankini beležki oziroma spominu »ostala na hodniku pred najinima spalnima sobama«. Da, Jovanka in Tito sta imela – ločeni spalnici.
Resnici na ljubo zdaj že 88-letna Jovanka pravzaprav nima veliko časa za branje. Izvedeli namreč smo, da je pretresena, ker so ji vlomili v hišo, državno vilo na Dedinjah v Beogradu, kjer živi od smrti zadnjega predsednika SFRJ. »Jovanka je poklicala policijo zaradi sumljivih zvokov v hiši. Prepričana je, da je lopov vlomil v klet in se nato skozi stranski vhod povzpel v pritličje. To je popolnoma neodgovorno in posledica tega, da Jovanko policisti varujejo samo od osme ure zvečer do jutra. Z njo še vedno ravnajo neprimerno. Na njeno usodo vpliva tudi dejstvo, da se izogiba medijev, in tako njen položaj ostaja dolga leta neurejen,« nam je povedal Toma Fila, dolgoletni odvetnik Jovanke Broz, ki jo je po smrti Josipa Broza Tita zastopal v zelo zapleteni zapuščinski razpravi, ki se dolga leta sploh ni premaknila z mrtve točke. Zato je vse do predlani živela v veliki revščini in v razpadajoči hiši, ki ji jo je dodelila država. In nato pozabila na hišo. Pa tudi na Jovanko. Beda, v kateri je bila prisiljena živeti zadnja Titova soproga, je bila v popolnem nasprotju z razkošjem, v katerem je živela, ko je še bila spoštovana predsednikova žena.
Dragocenosti v vrečah
Da Titova vdova ni več mogla uživati številnih privilegijev, je razumljivo, toda prikrajšana je bila tudi za osnovne pravice vsakega državljana in dolga leta sploh ni imela pokojnine, temveč nekakšno s strani srbske vlade določeno skromno podporo, to so ji na hišna vrata nosili kar vojaki. Šele leta 2006 je vlada v Beogradu začela obnavljati njeno hišo na Dedinjah, potem ko se je v javnosti vsul plaz kritik zaradi nehumanega ravnanja z Jovanko. Vse njeno premoženje je namreč po smrti Tita postalo državno, na zapuščinsko razpravo pa še vedno čaka tudi 11 vreč s predmeti, ki so jih po smrti Josipa Broza shranili v sefih Narodne banke Srbije.
Odvetnik Fila je Jovanko dolga leta prepričeval, da bi morala biti bolj odprta do medijev, toda neuspešno. Jovanka za javnost spregovori le redko, najpogosteje njena pričevanja pridejo na dan ob pomoči tretjih oseb in njihovih spominov.
Tako je tudi tokrat časnik v Bosni ob fotografiji, ki je bila posneta že ob pogovoru za Jano, objavil zgodbo, v kateri naj bi Jovanka razkrila nekatere podrobnosti o svojem življenju s Titom. Med drugim kako je postala njegova žena, kakšne zakulisne politične igre so se odvijale v bivši državi in kako zelo rad je imel njen mož ženske. »Verjemite mi, Josip Broz je ženske ljubil bolj od Sulejmana Veličastnega,« naj bi, v zanjo zelo neobičajnem slogu, povedala Jovanka (in ob tem delala vzporednice med Titom in glavno osebnostjo iz v Bosni zelo priljubljene turške nadaljevanke o enem izmed sultanov Osmanskega cesarstva). Vse to, kar naj bi Jovanka pred kratkim povedala o Titu za Slobodno Bosno (razen domiselne izjave o Titu in Sulejmanu Veličastnem), je skoraj do besede enako pred tem izšlo že nekje drugje – v knjigi Titovega dolgoletnega svetovalca za medije Blaža Mandića S Titom. Mandić je s Titom in Jovanko preživel več kot četrt stoletja in prepotoval večino sveta. V knjigi, ki je nedavno izšla v Srbiji, odkrito piše o času, ko je bila »neka mala balkanska država center miroljubnega sveta«, kot je zapisal zgodovinar Jasper Ridley.
