Na tleh smo, izgubljeni, kriza nas uničuje, ne vidimo luči na koncu predora ... Ivan Bavčević pa nam sporoča, da je vse v prepuščanju energijam in vesolju.
Dopusti, odpusti, prepusti – to je bistvo njegove filozofije. Dvaintridesetletni moški iz Like na Hrvaškem, utemeljitelj tamkajšnjega Centra zavesti, samozavestno sporoča: »Spremeni scenarij svojega življenjskega filma in spremenilo se bo tudi vse tisto, kar se v njem dogaja. Ti si scenarist in igraš glavno vlogo, vsi drugi imajo stranske.«
Po javnem predavanju o svojem programu Bivanje pred 176 poslušalci v Novi Gorici, ki ga je imel prvi petek v februarju, je Ivan Bavčević dejal, da je bil to – veličasten večer. Po njem se je začel moj desetdnevni novinarski lov nanj. Oborožena z vsemi sredstvi sodobnega komuniciranja sem skušala za bralce izvedeti kaj več o njem, pa tudi o njegovih naukih, ki jih pošilja običajnim smrtnikom, ujetim v vsakdanjih problemih. »Skrival« se je v letalih, avtomobilih, na srečanjih v Beogradu, Zagrebu in Splitu, bil je v Španiji – v Madridu, Gironi in Albaceteju, načrtoval je poletni odhod v Indijo ... V tem kratkem času so pri nas in na Hrvaškem propadla nova podjetja, številni ljudje so ostali brez dela, prizadeli so nas žled, deževje in poplave ter nas pahnili v še globlji obup. In ko sem si že rekla: kaj mi je tega treba, da ga iščem, saj imam čisto dovolj drugih problemov, je od zgoraj, najbrž iz letala, prispelo sporočilo. Napisal mi je: »Vse, kar vidiš, je odsev tvoje zavesti, tvojega trenutnega stanja zavesti. Absolutno vse. Če je tvoja zavest v blatu, tudi okoli sebe vidiš blato. Če je tvoja zavest visoko, si kot ptica. Stvari vidiš iz boljše perspektive, vidiš celotno mesto in morje, vidiš, kaj se skriva za gorami, in popolnoma drugače dojemaš pojavnost. Vse to temelji na odločitvi, na kaj se boš osredotočil. Ivan.« Priznam, to me je pritegnilo. Na videoposnetku na spletni strani Centra zavesti sem si ogledala tega 32-letnega moškega, kako nam z gore, obsijane s soncem, na okoli 3000 metrih nadmorske višine, menda nekje v Španiji, pošilja svoj globalni poziv tega meseca: »Spremeni zorni kot. Spremeni višino, raven in perspektivo! Na dnu je vedno drugače kot na vrhu. Tako je tudi z zavestjo, prav zaradi tega se lahko dvignemo!« Nato pa se na snežni deski požene po zasneženi in s soncem obsijani stezi ter izgine v temnih oblakih ob vznožju, tam, kjer smo sicer mi.
Pustil službo in se prepustil energijam. Vsi nenehno iščemo steze, obsijane s soncem, čas pa se nam vse bolj izmika. Veliko se nas je izgubilo, mnogi so tudi popolnoma obupali. In prav ti bodo morda dejali: Kaj nam bo ta hrvaški šarlatan, ki potuje po svetu in se zabava, solil pamet in ponujal lažno upanje? Ta, skorajda še mladenič, nas vabi, da spremenimo scenarij svojega življenjskega filma, in spremenilo se bo tudi vse, kar se v filmu dogaja. Svet je oder, režiser pa je zavest! A takšnemu povabilu se lahko odzovejo tisti, ki si to lahko privoščijo, si misliš, ali sebičneži, ki vse drugo potisnejo na stran, nato pa od neba, vesolja ali boga pričakujejo rešitev, morda pa tudi tisti, ki so tako obupani, da iščejo novo vero in rešitev, za katero se ni treba potruditi. »Prelomnega leta 2011 sem doživel raven miru in samospoznanja, zato sem se odločil v celoti posvetiti misiji duhovnega znanstvenika in učitelja. Tehnika DOP – dopusti, odpusti, prepusti, ki se mi je v zavesti pojavila leta 2010, je temelj mojega zdraviteljskega dela in življenjskega poslanstva. Prepuščanje zavesti je glavno sporočilo mojega življenja in nauka.«
Več preberite v tiskani Jani (št. 10, izid: 11.3.2014).
