Oba imata za seboj viharno mladost – mladi Igor je norel z dodelanimi dvokolesniki, mladi Ivo pa z letečimi zmaji, te je po delih pretihotapil iz Italije in jih nato sam sestavil. Nobeden od njiju nima fakultetne izobrazbe. Oba sta začela z nič – prvi v domači garaži, drugi v polovici stare hiše. Oba sta trdo garala, da sta postala uspešna. In še vedno garata. Vsak dan. Najbolj nova povezava med njima je dejstvo, da svetovno priznana podjetnika izgubljata potrpežljivost do države Slovenije, ki po njunem mnenju nima posluha za potrebe uspešnega podjetništva. Boscarol seli proizvodnjo v Italijo, Akrapovič pa opozarja, da bo v Črnomlju ustavil nadaljnje, sicer že načrtovane naložbe.
IVO BOSCAROL
»Če bi moral biti jutri povprečnež, je bolje, da me že danes zadene infarkt.«
Rojen je bil 15. aprila 1956 v Ajdovščini v znamenju ovna. Oče je bil vojna sirota iz Ronk v Italiji, mama pa je bila doma iz Ajdovščine. Še zdaj živi v hiši, v kateri se je rodil.
V srednji šoli se je ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo, letalskim modelarstvom in politiko. Med študijem je bil umetniški fotograf, glasbeni novinar in menedžer glasbenih skupin. Ukvarjal se je s tiskarstvom. Prvi je v Jugoslavijo prinesel priponko (priljubljeni bedž). Z letalstvom se je začel aktivno ukvarjati kot jadralni pilot, leta 1987 pa je začel leteti z motornim zmajem. Klicali so ga ajdovski netopir.
Letenje v krvi. Postal je učitelj letenja z motornim zmajem, štiri leta pozneje pa organizator prvega državnega prvenstva v Ajdovščini. Je šestkratni državni prvak v letenju z ultralahkimi letali, dvakratni športnik leta ULN (ultra lahke naprave) pri Letalski zvezi Slovenije, nosilec dveh državnih hitrostnih rekordov, prvi državni prvak v letenju z motornim zmajem in organizator številnih letalskih srečanj in tekmovanj. Leta 1987 je ustanovil prvo zasebno tovarno letal v takratni Jugoslaviji – zdaj Pipistrel, d. o. o. In tukaj se začenja njegova podjetniška pot k uspehu.
Rekordi in nagrade. Podjetje, ki je bilo prvi in edini zasebni proizvajalec zrakoplovov v Jugoslaviji, se je leta 1992 prestrukturiralo v družbo z omejeno odgovornostjo, ime Pipistrel pa se je ohranilo. Do zgodnjih devetdesetih let so izdelali več kot 500 motornih zmajev. Leta 1995 se je začel razvoj in proizvodnja lastnega motorno-jadralnega letala sinus. Leta 2004 se je podjetje preselilo v nove prostore ob letališču v Ajdovščini. Kolektiv podjetja Pipistrel, d. o. o., Ajdovščina šteje 75 zaposlenih. Proizvodnja za nekatere modele je zakupljena za dvanajst mesecev vnaprej. Do leta 2012 so izdelali in prodali že več kot tisoč različnih zračnih plovil.
In uspehi se vrstijo drug za drugim. Jadralno letalo pipistrel apis je nosilec petih svetovnih rekordov po merilih Mednarodne letalske zveze. Leta 2007 je Pipistrelovo letalo pipistrel virus S-wing zmagalo na razpisu Nase za osebno letalo prihodnosti, leta 2008 pa na tekmovanju pod okriljem Nase. Ivo Boscarol je za svoje delo dobil več nagrad, med drugim tudi najvišje priznanje Mednarodne letalske zveze, diplomo Paula Tissandiera za prispevek k razvoju letalstva. Leta 2011 je podjetje Pipistrel prek svoje ameriške podružnice Pipistrel-USA.com še tretjič zmagalo na Nasa Cafe Nasa Green Flight Chalenge.
Leta 2011 je predsednik Republike Slovenije Danilo Turk podjetje odlikoval z zlatim redom za zasluge RS »za njegov prispevek k razvoju okolju prijazne tehnologije in za uveljavljanje inovativne filozofije, s katero je tudi Slovenijo postavil med tehnološke velike sile«.
Kako živi? Ne spi več kot štiri ure na dan. Vsak dan si privošči hojo s partnerko Marjano ali hčerko Tajo in njenim psom. Uživa v preprostem življenju. »Običajno vstanem ob šestih in sem že pred sedmo v službi. Za uro ali dve grem v hrib, nato zopet delam, pozneje pogledam, kaj se je dogajalo, med 22. in 2. uro zjutraj pa sem običajno na skypu, ker imam takrat zvezo z Američani.«
IGOR AKRAPOVIČ
»Moja osebna nota ni denar, ampak delo.«
Rojen je bil 6. februarja 1959 v znamenju vodnarja. Oče Ivan je iz Zenice in se je s podjetništvom ukvarjal v Buzetu na Hrvaškem. Priimek Akrapovič vsebuje turško besedo »akrap«, ki pomeni škorpijon, zato je ta v logotipu njegovega podjetja.
Leta 1977 je Igor končal srednjo elektrotehnično šolo v Ljubljani. Najprej se je zaposlil v očetovi delavnici za brizganje plastike, a ga je nato premamila velika strast do motorjev in motociklističnih tekmovanj. Postal je vrhunski dirkač.
Hitrost v krvi. Na motociklističnih dirkah je tekmoval v času od leta 1977 do leta 1989. Osvojil je številne naslove v različnih razredih na območni in mednarodni ravni. Klicali so ga Fanatik, ker se je z motociklom vozil zelo hitro, zelo divje. Starša njegovih tekmovanj finančno nista podpirala. Med tekmovanji si je pridobil veliko tehničnega znanja in izkušenj glede predelovanja motornih koles. Po končani tekmovalni karieri je leta 1990 ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov za dirkalna motorna kolesa. In takrat se je začela njegova pot k uspehu.
Meja je le nebo. Uspehi tekmovalnih ekip, za katere je izdeloval izpušne sisteme in inovacije, so mlademu podjetju leta 1993 prinesli sklenitev pogodbe o sodelovanju z družbo Kawasaki Deutschland. Sledilo je opremljanje tekmovalnih ekip Kawasaki, Yamaha, Suzuki, Ducati in Honda v seriji tekmovanj prvenstva Pro Superbike. Njihovi uspehi so povečevali prepoznavnost, ugled in prihodke podjetja. Leta 1997 je Akrapovič razvil lastno proizvodnjo titanskih cevi in cevi iz nerjavečega jekla. Istega leta je začelo izpušne sisteme Akrapovič uporabljati moštvo Kawasaki tudi v najmočnejšem tekmovalnem razredu Superbike. To pa je podjetju utrlo pot v kraljevski razred motociklističnih tekmovanj Moto GP. Podjetje je postalo dobavitelj in razvojni partner najuglednejših svetovnih proizvajalcev športnih motornih koles (Kawasakija, Honde, Suzukija in Yamahe). Od leta 2002 izdelujejo izpušne sisteme tudi za športne avtomobile. Leta 2004 so jih začeli izdelovati tudi za dirkalnike, ki tekmujejo v formuli ena. Pod vodstvom Akrapoviča je podjetje, ki se je leta 2007 preoblikovalo v delniško družbo, delovalo do leta 2009, ko se je z odprtjem najsodobnejšega laboratorija za raziskavo materiala in obrata livarne titana Akrapovič odpovedal vodenju in se posvetil predvsem razvoju novih izdelkov.
Podjetje je razširilo svojo dejavnost. Zdaj sodeluje s podjetji, ki izdelujejo opremo za medicinske ustanove, termoelektrarne, letalsko industrijo in druge panoge.
Kako živi? Pravi, da si prva leta sploh ni mogel privoščiti dopusta, da je vse dneve delal in bil bolj ali manj brez denarja. Je deloholik. Nenehno teži k popolnosti. Priznava, da se je na začetku premalo posvečal družini. Tudi zdaj ni nič drugače. Nihče ga ne vpraša, ali mu je do tega, da odpotuje na Japonsko ali v ZDA – je pač treba iti. »Stres zahteva svoj davek. Živci niso nič več jekleni, pa tudi rekreacijo sem zanemaril.« Stres zmanjšuje predvsem s poslušanjem glasbe. Težke odločitve sprejema zelo hitro.
