Ste vedeli, da najbolj beroče občinstvo čedalje manj posega po slovenskih knjigah, slovenskih prevodih, ampak raje po knjigah v angleščini? Kam to pelje? Si želite, da se vaši otroci šolajo v slovenskem jeziku, ali vidite več prednosti, če ga zamenja angleščina? Do kam je pametno spustiti univerzalni jezik, da ne ogrozimo lastnih korenin in se izkoreninimo, kar je, ne boste verjeli, v velikem interesu nekaterih? A ne tistih, ki nam želijo dobro, temveč tistih, ki želijo dobro le sebi, in to na račun drugih. Toda naša sovražnica ni angleščina, temveč kratka pamet, podrejena kapitalu in ne vrednotam, česar pa se največkrat sploh ne zavedamo. O tem, kaj naj storimo, da se ne bomo vrnili v čase pred Primožem Trubarjem, da ne bomo spet sužnji, tretjerazredni vazali, smo se pogovarjali s prof. dr. Markom Snojem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Za slovenski jezik, ki je še kako živ, a to sploh ni tako samoumevno.
Starši so me spodbujali, vendar to ni bila intenzivna vzgoja v smeri jezikoslovja. Normalna ljubezen do slovenske besede, ki sta jo vsak po svoje spodbujala oba, naklonjeno pa ji je bilo tudi okolje, v katerem sem odraščal. V jezikoslovje sem pravzaprav prišel na malce nenavaden način. Hotel sem študirati latinščino. Po naključju pa … Ah, teh naključij je bilo toliko.
Zanimivo, da človek vaše poklicanosti opazi naključja.
Želel sem študirati klasično filologijo, torej latinščino in staro grščino. Bil je lep sončen dan, 10. marec 1978. Informativni dan na filozofski fakulteti. Kot vedno sem prišel zadnji trenutek. Nisem našel oddelka za klasično filologijo, zagledal pa sem oddelek za primerjalno jezikoslovje in staro orientalistiko. Vstopil sem in kmalu ugotovil, saj to je pa še bolje kot klasična filologija, še več, več jezikov in primerjave med njimi. In sem si rekel: to je zame.
Kar prepustili ste se naključju? Ste jim tudi za tem znali prisluhniti?
Ko dobiš pravi namig, je ta navadno zelo močan in moraš biti gluh in slep, če ga ne prepoznaš. Če ga ne prepoznaš, si škoduješ. Kasneje sem imel večkrat priložnost opazovati ljudi, ki so take namige prezrli, preslišali, a se zanje ni dobro nadaljevalo ali končalo. Naključja pač niso slučajna.
Kako vam je uspelo ostati tako odprt?
Sem tipičen izdelek nekdanjega šolskega sistema. Do šestega razreda osnovne šole sem bil odličnjak. Ko je prišla puberteta, prve cigarete, je šlo vse navzdol, tako da sem osmi razred končal z dobrim uspehom, z dvojko iz biologije. V današnjem času bi lahko nadaljeval šolanje za pleskarja, avtoličarja, toda jaz sem se vpisal na gimnazijo in jo končal s prav dobrim. Fakulteto in vse, kar je sledilo po njej, sem delal z odliko. Po doktoratu sem zaprosil Humboldtovo fundacijo za postdoktorski študij in bil sprejet. Tako sem eno leto in nekaj mesecev na nemške stroške preživel na univerzi v Regensburgu in se učil pri enem največjih živečih primerjalnih jezikoslovcev, pri profesorju Klingenschmittu. Po vrnitvi domov sem se za enajst let usedel in napisal to, kar sem notranje čutil, da moram storiti. Pisal sem slovarje, enega v sodelovanju, preostale sam. In jih napisal. Tisti trenutek, ko sem končal, kar sem si zadal za svojo nalogo (resnici na ljubo, bilo je tri dni kasneje), se je začelo kazati, da bom v prihodnjih mesecih postal predstojnik inštituta za slovenski jezik. To je bilo leta 2007 in zdaj sem tukaj.
Z drugo, dopolnjeno in deloma prenovljeno izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika v rokah in na spletu. Veseli nas, da je imel prste zraven nekdo, ki ga v življenju vodi še veliko več kot le goli razum. Slovar je, kot je videti, zelo emancipiran. Kaj to pomeni?
Da, tudi to je ena od razlik med prvo in drugo izdajo slovarja. Besede, ki označujejo osebe ženskega spola, so bile v prvi izdaji vse prepogosto pomensko razložene posredno. Maturantka je bila npr. »ženska oblika od maturant«, lastnica pa »ženska oblika od lastnik«, zdaj je prva »ženska, ki opravlja ali je pred kratkim opravila maturo«, druga pa »ženska ali država, ustanova, ki ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje«. Tem pa smo dodali še vse tiste, ki se danes dejansko pojavljajo v dovolj široki rabi. Pred štiridesetimi leti smo npr. imeli samo dojenčke, čeprav so bile med njimi tudi punčke, danes imamo tudi dojenčice.
Kje vse se še vidi, kako se jezik spreminja skozi čas in prostor?
Vsega tega je za vsaj eno obsežno doktorsko disertacijo. Na najbolj površinski ravni lahko opazujemo uveljavitev novih besed, kot npr. tajkun, evro s pridevnikom evrski in manjšalnico evrček, dalje suši, pesto, bodi, med njimi je tudi kar nekaj izvorno domačih, npr. pajkice, porjavitev, zatipek. Nekatere že prej znane, a redko rabljene besede so se na novo uveljavile, npr. pokušina. Mnoge besede so pridobile nove pomene. Iz računalništva imamo tako nove pomene besed miška, virus, hrošč in iz slednjega novo besedo razhroščiti. Seveda so se v tem času besede tudi spreminjale,panda je npr. danes ženskega spola, včasih je bila moškega (na kar spominja še prilastek v zvezi veliki panda), starši so bili nekdaj samo množinski samostalnik, danes lahko na roditeljski sestanek pride tudi samo en starš in ne več samo eden od staršev. Beseda iglu je bila nekdaj naglašena na prvem zlogu, danes je na drugem. Tako kot se besede rojevajo, tudi umirajo. V zadnjih desetletjih je umrlo ali skoraj umrlo kar nekaj besed, ki so označevale izginjajočo predmetnost, npr. tajselj, ki pomeni vrsto težjega kmečkega voza.
Kako lahko selfi postane jazček?
Selfi je tako mlada beseda, da si še ni utrla pot v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Smo pa to besedo registrirali in jo slovarsko obdelali vSprotnem slovarju slovenskega jezika, ki je izšel samo na spletu, na naslovu www.fran.si. Tu si lahko ogledamo najnovejše besede, besedne zveze in njihove pomene. Če je beseda tujega izvora, kot npr. selfi, lahko na spletu predlagamo novo slovensko besedo in zanjo tudi glasujemo. Za selfi so uporabniki do danes predlagali že dvanajst domačih izrazov, poleg jazček še narcisek, sebček, sebko, samsek, sebči, svojček, sebek, samofotka,mobilni avtoportret, jazek in samoslik. Če se bo kateri od teh uveljavil, bo uvrščen v prihodnjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
