Vse manj je bila zdravnica in vse bolj birokratka, neke vrste zavarovalna agentka, posredovalka zavarovalnice, ki določa tempo in pravila, kaj sme in česa ne. V glavnem vse na škodo bolnikov. Nekega dne se je vprašala, kaj želi v življenju. Naj bo pridna ali srečna? Odločila se je za srečo. Sedmega januarja 2014 je dala odpoved in šla na svoje. Brez koncesije, a osvobojena. Zvesta sebi in zdravniškemu poklicu. Vabijo jo v Anglijo in k sosedom v Italijo. Toda ona bi rada ostala doma in pomagala slovenskemu človeku.
Deset minut za obravnavo bolnika je premalo. Delo dermatologa v javnih dermatoloških ambulantah v Sloveniji je zelo težko. »Med bolnikom in zdravnikom je nemogoče vzpostaviti zaupanje v desetih minutah, kaj šele da pregledaš vse spremembe na koži in potem natipkaš še izvid, daš navodila za zdravljenje in opraviš še preostalo papirologijo. Težko je tudi sprejeti, da kot dermatolog delaš s tekočim dušikom, dve hiši naprej pa kozmetičarka odpravlja spremembe na koži z najnovejšim laserjem.« Zdaj, ko je šla Jasmina na svoje, poleg teledermatoloških pregledov dvakrat tedensko dela v domači Novi Gorici, preostali čas pa v zasebni ambulanti pri kolegu v Ljubljani in Portorožu.
Razodetje ob goli nuni. Kako škodljivo je sonce in kakšne posledice pušča na koži, je imela priložnost videti na telesu nune, ki se nikoli ni pokazala soncu. Petinosemdesetletna gospa, ki je imela obraz in roke precej zaznamovane od časa, je imela pod obleko kožo mladostnice. Svežo in nenagubano. Pravilna prehrana ima seveda tudi pomembno vlogo, sploh je nujno zmanjšati sladkor, ki stara kožo. Če smo nagnjeni k mozoljem, pa nikoli ni odveč povedati, da je treba omejiti mlečne izdelke. Pa dovolj spanca in izogibanje stresu, kar je danes skorajda nemogoče, a si bo moral vsak sam prej ali slej najti način, da se mu bo vsaj začasno izognil.
Alternative ne preprečuje. Jasmina pravi, da absolutne resnice ni. »Če neka gospa npr. verjame, da ji bo akupunktura, ali homeopatija, ali kaj tretjega pomagalo pri težavah, kot je luskavica, naj to preveri. Če bo slabše, sem še vedno tukaj jaz. Pri meni so vrata odprta. Sama sem zdravnica, verjamem v znanost in potrebujem znanstvene dokaze, da lahko z njimi zdravim bolnike. Za svoje delo tudi odgovarjam na sodišču, večina zdravilcev pa ne.« Jasmina je zrasla med zdravniki. Njena starša sta oba zdravnika, tako da je bilo zanjo in njeno mlajšo sestro logično, da tudi sami stopita v zdravniške čevlje. Jasmina, ki tudi ves prosti čas porabi za branje o novostih v svoji stroki, je svojemu poklicu popolnoma predana, celo toliko, da pozablja nase. »Branje je moja terapija. Z njim si pomagam ustaviti negativne misli. Ob branju strokovnih člankov pozabim na vse.« Njen zdravniški urnik se ne konča ob štirih popoldne. Vseskozi išče nove poti v dermatologiji, ki bi olajšale pot bolnikom, odkrito kaže na napake in predlaga možnosti, kako jih izboljšati.
Jasmino bi radi Angleži. Angleška klinika v Birminghamu ji je še dodatno odprla obzorje, izkušnje, ki si jih je tam nabrala, pa so podprle teorije, ki jih razvija. Ob svetovno priznanem zdravniku dr. Marsdenu se je učila svetovnih smernic za odkrivanje in zdravljenje melanoma. Znanje iz tujine je prinesla v Slovenijo, ker želi delati doma, vohati morje Tržaškega zaliva in ne tujega, čeprav bi lahko mirno ostala kar tam, kjer je še vedno zelo dobrodošla. Žal pa je naš zdravstveni sistem zelo rigiden in zato velikokrat ob poskusu, da bi karkoli spremenili in izboljšali, naleti na stavke: »Vi ste še mladi. Verjamete v spremembe. Mi smo pa že stari in si ne želimo več sprememb.« Ob tem ji ni lahko, a vseeno upa in se trudi, da bo teledermatologija zaživela tudi pri nas. »Sama bi želela teledermatologijo razvijati še naprej, se pa spogledujem tudi z mislijo na delo v tujini, mogoče v sosednji Italiji, ampak bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost, saj ima življenje veliko več domišljije kot jaz in drugi ljudje.«
