Nogometne funkcionarje je to strahovito presenetilo. Vidite, tega sploh niso vedeli.
Loretta Lynch, stara šestinpetdeset let, prva ameriška temnopolta ministrica za pravosodje, je po samo mesecu dni ministrovanja naredila nekaj, kar jo bo, napovedujejo, zapisalo v zgodovino. Z zlatimi črkami ali kakor se že to počne. In jo je že kar takoj zapisalo tudi naravnost v srca ljubiteljev nogometa: stopila je na prste korupciji v Fifi, mednarodni nogometni zvezi. Da Fifa poka po šivih od pokvarjenih ljudi in umazanih poslov, ni bila skrivnost, na to so nekateri opozarjali že leta, a zgodilo se ni nič, pa se je nekako prijelo prepričanje, da so Fifini visoki uradniki kljub kronično lepljivim prstom povsem neranljivi.
Hop, Cefizelj. A potem je prišla Loretta Lynch in ni samo nežno pohodila prstkov korupcije, z macolo je usekala po njih! Konec maja, ko so se v luksuznem hotelu v Zürichu – v nobenem članku ne pozabijo poudariti, da ima pet zvezdic, zato vam povemo tudi mi – zbrali funkcionarji Fife, da bi volili predsednika organizacije za naslednja štiri leta, so zadnjo majsko sredo ob zori v hotel vkorakali švicarski policisti in aretirali sedem ljudi. Obtožili so jih pranja denarja, poneverb in sprejemanja podkupnin. Na prošnjo ameriške ministrice.
S kakšnim razlogom in predvsem s kakšno pravico se Američanka vtika v poslovanje Fife? Pravico ji daje ameriška zakonodaja, ki dovoljuje pregon in kaznovanje kriminalcev, če so ti pri svojem početju uporabljali karkoli ameriškega, pa čeprav samo ameriškega internetnega ponudnika. V tem primeru so v ameriških bankah prali denar. In njen razlog? Loretta Lynch se že vse življenje bori proti korupciji, kjerkoli jo najde. Pa četudi v luksuznih vipovskih ložah nad nogometnim stadionom.
Obtožnica v 47 točkah na več kot 150 straneh posega več kot dvajset let v preteklost in bremeni devet visokih funkcionarjev Fife in pet šefov marketinga, ki naj bi s podkupninami skupaj zaslužili 150 milijonov dolarjev. Sedmerica aretiranih se na vse kriplje upira, da bi jih izročili ZDA, kjer jih morda čaka do dvajset let zapora. »Oni naj bi uveljavljali pravila, ki zagotavljajo poštenost v nogometu, pa so namesto tega skorumpirali svetovni nogomet tako, da je služil njihovim interesom in jih naredil bogate,« je rekla Loretta Lynch, pastorjeva hči.
Prišel bo dan. Loretta, srednja od treh otrok baptističnega duhovnika in knjižničarke, se je rodila leta 1959 v Severni Karolini, kjer so takrat še veljali segregacijski zakoni, kar je pomenilo, da so morali temnopolti na primer uporabljati druga stranišča kot belci in v avtobusih javnega prometa sedeti zadaj. »Odraščal sem v družbi, kjer je vladala segregacija,« je njen oče Lorenzo povedal novinarjem. »V avtobusu nisem sedel spredaj, ker nas je naš oče učil: V svojem srcu ne sprejmite segregacije. Vendar jo morate fizično sprejeti, kajti če lahko zdržite, bo nekoč prišel dan, ko to ne bo več bitka.«
Njegova hči je ta dan dočakala, toda kot otrok in mlada ženska je morala zaradi barve svoje polti požreti marsikaj. Njen oče se spominja, kako je šestletna v šoli tako dobro pisala test, da so učitelji posumili, da je goljufala – le kako bi se temnopolta deklica lahko tako dobro odrezala? – in ga je morala pisati še enkrat. Drugič se je odrezala še bolje. Ha.
V gimnaziji je imela najvišje ocene v letniku in bi ji torej po tradiciji pripadla čast, da ima na podelitvi spričeval govor, pa je morala to čast deliti z belopoltim sošolcem. Očetu ni o tem nič povedala, skrivaj so mu prišepnili temnopolti učitelji.
