Kot vedno je bila urejena do potankosti. Rada je ženska, čeprav je to v teh časih izjemno zahtevno in zapleteno. Smo čarobne in čarovnice hkrati, pravi. Čarobne zaradi moči rojevanja, ki je po njenem mnenju res nekaj izjemnega, in čarovnice, ker čaramo s svojim časom.
Fotografije, ki jih lahko občudujete, so tokrat še toliko bolj dragocene, če vam razkrijemo, da se je nahrbtnik s fotografsko opremo skoraj izgubil. Zato tudi na tem mestu iskrena hvala gospe Mariji iz izolske marine, da ga je rešila. Če so Izolčani tako fejst, ni čudno, da je Lorella med njimi že vsaj deset let.
Ste slišali za to, da naj bi bilo konec mode? Ena najbolj vplivnih oseb v modnem svetu, Nizozemka Li Edelkoort, je že pred časom dejala, da je konec mode, kot smo jo poznali, in celo, da je modna industrija smešna in patetična parodija tega, kar je nekoč bila.
Nemogoče. Nikoli ne bo konec mode, vedno bo obstajala, je odraz družbe. Moda je res reinterpretacija starega in težko je izumiti kaj novega, ker smo že vse videli. Ampak moda bo obstajala vedno, ker ženske (pa ne samo me!) potrebujemo estetiko, sploh v teh časih, ko je okoli nas veliko negativnega, je moda oziroma estetika ključnega pomena, da nas dvigne.
Meni kot nepoznavalki se modne revije res zdijo predvsem umetnost – predstava, ki jo greš pogledat. Vendar se mi kreacije, visoka moda ne zdi življenjska.
Niti noče biti. To ni njeno poslanstvo. Modna revija je 11-minutni spektakel, ki ga pripravljajo šest mesecev in kjer želijo predstaviti tisto najbolj odštekano, da bi tako dosegli veliko medijskih objav. To, kar vidite na pisti, ni nujno, da boste potem našli v butiku. Modna revija je spektakel, prava moda je poulična, tisto, kar vidimo na ulici, kar ženske res nosimo, kar se bo prodajalo.
Katera modna revija vam je nazadnje ostala v spominu? Je zelo težko priti na te dogodke?
Z vidika slovenske novinarke s snemalno ekipo (snemalec in tonski mojster) je tako rekoč nemogoče priti na take revije. Lažje bi bilo, če bi šla v Pariz, se lepo uredila in bi me že kakšen varnostnik spustil noter, ali pa bi koga spoznala, ki bi mi priskrbel vabilo, to je vse izvedljivo. Ampak s snemalno ekipo brez akreditacije za Slovenijo sploh ne gre. Problem je, da v Sloveniji nimajo trga in jih zato ne zanimamo. Včasih te na kakšno revijo pripustijo zgolj zato, ker si jim osebno simpatičen in ti naredijo uslugo. Njih ne zanima, da imamo na primer Armanija v eni trgovini, tam morda 20 ali 200 majic – za njih je manj kot 20.000 nič! Ko sem bila nazadnje v Ameriki, sem spoznala modnega fotografa, ki ni mogel verjeti, da imam oddajo o modi v državi z dvema milijonoma prebivalcev. Dvakrat me je vprašal, ali je to mesto, in naposled rekel, da sem dobra, da se grem oddajo o modi za tako maloštevilno populacijo. V medijskem oddelku enega izmed italijanskih oblikovalcev so me tudi že spraševali: 'A vi tam z vojno, se ukvarjate tudi z modo?' Prav tako me je v Milanu eden izmed fotografov nekoč spraševal, ali sem v redu, ker je slišal, da je pri nas na Kosovem cela štala. To je ta ignoranca – ko točno veš, koliko je ura. Delati modo pri nas je zelo težko, vsakič znova sem na začetku in moram prebijati led, pojasnjevati, pošiljati dokaze, da gre za oddajo, pošiljati oddaje, povezave, da zaznajo, da gre za resno stvar.
Kaj je vaše najljubše opravilo? Nakupovanje, oblačenje?
Raziskovanje. Sem zelo radoveden človek. Izredno me zanima in privlači vse, kar je barvito, drugačno. Tudi na dopustu v ZDA zame ni lepšega, kot da se sprehajam po trgovinah in raziskujem njihovo modo, znamke, ki jih sploh ni v Evropi. Američani so razvili čudovit koncept športne šik mode za vsak dan. Čez dan na primer nosiš balerinke, zvečer pa nadeneš visoke pete, zamenjaš torbico, spneš lase in si že v večerni garderobi. Oni so mojstri tega. Tudi neobičajnih kombinacij, ki jih tukaj ne vidiš.
Kakšnih nenavadnih kombinacij?
Že drugo leto opažam, da so vse ženske v kratkih hlačah. Za nižje sloje res velja, da imajo težave s težo, ampak poslovne ženske so tam v izredni formi. Nosijo kratke hlače z balerinkami, s petami ali gladiatorkami – zgornji del zelo preprost, speta pričeska, običajno diskreten nakit – biseri okoli vratu, uhani, malo večji prstani in to je to. Recimo čevlje imajo čisto drugačne, kot jih vidiš pri nas, tudi njihove tkanine, materiali so nekaj posebnega. Žalostna sem, ko vidim, da je Evropo, ki je od nekdaj veljala za prestolnico mode (Milano, Pariz, London), Amerika močno prehitela. Američani so se zelo hitro pobrali iz krize, mi pa smo še vedno sredi nje. Ki je tudi moralna in kreativna kriza in to se tudi zelo pozna! V tem trenutku Američani blestijo!
Kaj je za vas dober nakup?
Večen kos.
Kako nakupovati? Se da tega naučiti?
Vsaka ženska bi morala najmanj enkrat na leto najprej počistiti svojo garderobno omaro in odstraniti kose, ki jih ni oblekla dve sezoni. Graditi je treba osnovno garderobo z večnimi kosi, ki pa načeloma stanejo več, zato ker so bolj kakovostni, to so: dober blazer, kavbojke, bela srajca, usnjen pas, dobra torbica (za katero odštejemo več, ker je usnjena in ni sezonske oblike), dober čevelj, bodisi s peto bodisi nizek. To moramo imeti v omari ter nato gradimo s sezonskimi kosi in modnimi dodatki. To je najboljši nasvet, ki ga lahko dam. Včasih ženske kupujemo preveč vsega, nato pa tako in tako ugotovimo, da če imate na obešalniku v omari pet stvari, tiste čisto spodaj niti ne vidimo in ne vemo, da jo imamo. To je najbolj narobe. Prav tako med bazične kose ne sodijo preveč kratki in oprijeti kosi. Tudi okus se spreminja z leti.
Kar je verjetno zdravo. Najbrž je čudno, da 45-letnica nosi podobna oblačila kot njena najstniška hči?
Seveda. Ženske smo zdaj dolgo časa lepe in v formi, kar je krasno! Ne smeš pa biti smešna. Ženske postanejo karikature, ko so že v letih, pa so še vedno v izrednem mini krilu, s fluorescentnim lakom za nohte, ki res na starejši roki ni primeren. To ne gre skupaj, na te stvari je treba paziti.
Imajo nekateri preprosto več notranjega občutka za oblačenje? Nekateri imajo dobre kose, pa jih ne znajo kombinirati – se da tega naučiti?
Mislim, da se da. Problem je, ker marsikatera ženska noče videti, da ne zna. Ali pa tega ne zazna. Zdaj imamo toliko stilistov in stilistk, ki imajo občutek za to, pridejo na dom, počistijo garderobo in ti naredijo kombinacije. Franci Planinšek mi je v enem intervjuju povedal, da imamo v možganih center za estetiko – pri nekaterih je ta center poškodovan že ob rojstvu. Problem je, da ženske marsikdaj nismo pripravljene sklepati kompromisov. V enem od ljubljanskih nakupovalnih središč veliko delam kot osebna nakupovalka. V enem dnevu imam štiri ženske, vsaka je z mano dve uri. Najprej greva na kavo, spoznam njo in njene želje. Pove, kakšen slog bi rada gradila in tako vem, v katere prodajalne jo peljati. Kar 80 odstotkov žensk se popolnoma prepusti, so pa tudi take, ki pridejo na svetovanje, pa ne želijo slišati nobenih nasvetov. Ji nekaj predlagaš, pa reče, ne, ker misli, da ima debele noge. Pa jih nima! Reče: ne morem imeti te bluze, ker je prevelik dekolte. Je velik, ampak je čudovit!
Kakšne napake ženske delamo najpogosteje?
Mislim, da je na splošno v Sloveniji velika napaka izbira čevljev. (smeh) Če si ženska nadene krilo dolžine pod koleni in če si pri tem izbere čevlje s prenizko peto, bo videti skrajšana. Pri nas je tako, da smo ženske veliko na nogah, zato si izberemo pete, ki niso niti visoke niti nizke. In prav srednja peta je najslabša za tako dolžino krila. Tudi sicer izbor čevljev pri nas ni najboljši. Za dobre čevlje je treba odšteti malo več denarja, da je res dobro kopito, peta, da so usnjeni – tako bomo lahko v njih tudi dobro hodili. Če ste pametni, boste v pisarni vedno imeli tudi balerinke, da se boste ob utrujenosti preobuli. Cena dobrih čevljev se začne pri 100 evrih, dobri modeli po navadi ne stanejo 30 evrov. Pazite tudi, da ne boste kupovali samo črnih salonarjev, počasi črno barvo nadomešča pudrasta oziroma bež, saj tak čevelj podaljša nogo. Imamo občutek, da se noga ne konča, ker je čevelj skoraj enake barve kot koža. To je dober trik za ženske malce nižje rasti. Črna je precej zahtevna barva. Zabije nogo.
Se pa zelo radi zatekamo v varno črnino. Če ne vemo, kaj obleči, pač navlečemo nase črno, pa ne bomo zgrešili. Se strinjate s tem?
Ne. (smeh) Jaz bi malo črno obleko takoj nadomestila z malo belo obleko. Črna obleka je vsekakor večna, zelo elegantna in vedno dobro deluje. Ampak da bi imeli črno garderobo v celoti, pa tudi ni prav. Saj barve prinašajo energijo in določeno razpoloženje ter zdi se mi prav, da se poigramo tudi z njimi, s svetlimi odtenki, ki jih absolutno premalo uporabljamo – sploh pozimi. Lani pozimi sem bila zelo zadovoljna, ker so za jakne in plaščke prišle pastelne in močne barve.
So bazični kosi drugačni pri 30-, 40- ali 60-letnici?
Čar bazičnih kosov je ravno v tem, da so večni. Spreminjajo se kroji. Poglejmo kavbojke: 30- in 40-letnica lahko nosi tudi tako imenovani fantovski model, ki je nekoliko spuščen v koraku, z zavihanimi hlačnicami morda – poleg obuješ visoke pete in si videti vrhunsko, žensko, seksi. Šestdesetletnica pa mora najti kavbojke, ki stojijo lepo na zadnjici in so predvsem dovolj dolge. Problem je, da imajo ženske velikokrat prekratke kavbojke in jih tako spet optično skrajšajo in naredijo širše boke. Dolžina mora biti absolutno do gležnja. Kavbojke ne smejo biti 'mamkaste'. Kaj mislim s tem? Žensko telo pri 60 ima svoje posebnosti – po navadi je že nekaj trebuščka, tam in po stegnih se nabira salo – to je vse normalno, ampak ne izberite zato modela, ki bo na vas visel kot vreča! Mora se videti, kje so pas, zadnjica, stegna. Žensko telo mora imeti obliko in to dosežemo s pasom. S pasom naredimo razliko med spodnjim in zgornjim delom telesa. Ta razlika mora biti. Telo ne sme biti videti kot ena cela gmota. Tudi ženske z močnejšo postavo si rade nadenejo ohlapnejša oblačila, ker mislijo, da bodo tako skrile salo – sploh ni res. S tem bodo dosegle, da bodo videti kot balon. Med dopustom v Ameriki sem opazila neko temnopolto gospo, ki je imela zagotovo krepko več kot 100 kilogramov. Bila je ogromna! Bila je v enodelnih kopalkah, zgoraj na volančke v roza barvi, spodnji del je bil črn, pričeska, manikira in pedikura so bili v nulo, na njenem obrazu pa tak nasmeh, da tistih njenih kil sploh ni bilo opaziti. Ko je prišla v bazen, sem rekla partnerju: 'Poglej to! To je debela ženska s stilom. S karizmo!'
Energija se pozna, kajne? To je drug vidik – četudi si torej urejen do potankosti in z dobrimi kosi, pa se v njih ne počutiš dobro, se pozna?
Absolutno. Pravim, da je obleka najlepša takrat, ko si v svoji notranjosti lep. Ker takrat jo znaš tudi nositi. Moda je zame najboljša prijateljica, ker poskrbi, da je z njo ženska lepša. Zato nisem privrženka tistih modnih oblikovalcev, ki delajo kose, po katerih ženska sploh ni ženska. Ali pa obrazi manekenk, ki so videti, kot da so umazane in zadrogirane. Mislim, da se to dogaja zato, ker je težko najti kaj novega in želijo šokirati. Misija mode je, da polepša žensko, ne da jo pogrša! Ženske ne smemo dovoliti, da nam kdorkoli na tem planetu predlaga stvari, s katerimi bomo grše. Naj jih kar ima!
Če se vrnemo k 60-letnicam. Na kaj še morajo paziti?
Običajno je predel okoli trebuha močnejši, kar lahko rešimo samo s tekom ali izredno intenzivno telovadbo. V kratkem blazerju ne smete biti, ta mora biti pri teh letih daljši, čez zadnjico ali do polovice zadnjice. In obvezno teliran model, ne ravno krojen.
Kaj pa je strogi ne po 40. letu?
Ni ga. Vse je odvisno od postave. Zame je večen kos, ki bi ga morala imeti vsaka ženska v omari – krilo do kolen, ravno krojeno, po možnosti z visokim pasom. To je kos, ki naredi lepo vsako žensko ne glede na postavo. Ženske smo danes tudi veliko v hlačah, ker so zelo udobne. Model, ki se mi zdi krasen, so tako imenovane hlače crop, nekoliko krajše (7/8). Res pa je, da zahtevajo malce vitkejšo in daljšo nogo, sicer pa jih lahko nosimo z balerinkami ali visokimi petami.
Kako naj se pa oblečejo ženske, ki imajo večjo zadnjico, krajše noge, malce močnejšo postavo?
Zelo morajo paziti na kroje, najti morajo take, ki niso preveč oprijeti in padejo ravno po nogi. Zato morajo nujno v trgovino, poskusiti deset različnih krojev, se postaviti pred ogledalo, po možnosti imeti s sabo nekoga, ki lahko iskreno svetuje. Ključnega pomena je, da oblačila niso preveč oprijeta, ampak opozarjam: ne sme pa biti videti kot gmota – nikakor vse ohlapno! Veliko moramo delati s pasovi, barvami in preusmerjati pozornost. Če veš, da je tvoj problem velika zadnjica, delaj na zgornjem delu. Nadeni si veliko ogrlico, ki bo pritegnila pozornost in vsi bodo pozabili na veliko zadnjico. In nasprotno. Ne bojmo se – z modo se je treba igrati. Moda je tukaj, da nam olajša in polepša življenje. Ne skrivajmo se, ne imejmo fobij, joj, imam prevelik dekolte, prekratke noge … Zravnajmo se in pojdimo v svet. Preveč smo obremenjeni s tem, kaj si bodo drugi mislili. Pa naj si mislijo, kaj vas briga!
Prebrala sem izjavo mlade Splitčanke, ki v našem glavnem mestu ves dan ni videla niti ene ženske v visokih petah. Menim, da ni prav dobro gledala, vi pa prikimavate mnenju Splitčanke, vidim.
Na splošno menim, da pri nas manjka glamurja. Ne znamo si pričarati glamurozne situacije. To je lahko tudi večerja s partnerjem ali prijateljicami. Štiri prijateljice se dobimo enkrat na mesec, gremo ven ter imamo tihi dogovor, da smo vse v petkah in večerni obleki. Ko pridemo v restavracijo, nas običajno pogledajo v smislu, kaj pa te praznujejo. Nas to ne zanima. Mi si želimo v tistem večeru biti lepe. To je za nas. Tudi ko kot osebna nakupovalka predlagam stranki lepo obleko, večkrat slišim: 'Pa kam jo bom imela?' Saj je samo lepa obleka! Lahko jo imaš za večerjo, kosilo, greš do Trsta na kavo – zakaj pa ne? Prav tako visoke pete. Preveč želimo biti udobne in morda smo malo pozabile, da lepa stvar ni nujno neudobna. Bleščice se sedaj po svetu nosijo tudi podnevi, niso samo večerna zadeva. Tudi na pico lahko gremo lepo urejene, kje pa piše, da moraš biti v supergah.
In kaj je naša največja napaka pri ličenju?
Pretemen puder. Odtenek pudra je pri nas večen problem. Pravi ni izvedljiv samo z enim, vedno je treba imeti dva do tri različne, da ustvarimo pravi odtenek za nas. In uporabljajte osvetljevalec, res dela čudeže.
