V ljudskem izročilu so se od nekdaj bali kometov

Dušan Kaplan, ljubiteljski napovedovalec vremena in poznavalec vremenske pratike: »Moram priznati, da neurij, kot smo jim bili priča nedavno, nisem pričakoval. A kaj hočemo, tudi ljudska pratika ne deluje vedno. Okrog sv. Marjete, 20. julija, začne skupaj s soncem vzhajati najsvetlejša zvezda Sirij, ki velja za znanilko pasjih dni. To so običajno najbolj vroči dnevi vsakega leta. Vse je torej kazalo, da je pred nami vrhunec poletja in visokih temperatur, ne pa neurja in hladno vreme. Očitno sem pri svojih predvidevanjih pozabil na nekaj zelo pomembnega, in to je, da letošnjemu letu vlada luna. Luna je pa imenitna gospa, ki zna biti muhasta in nam jo včasih prav lepo zapoje. Poleg tega smo v prestopnem letu, za katero velja, da je vedno nepredvidljivo – to je leto izven serije, saj zmeraj povzroči spremembe, ker se za en dan vse premakne. Ne pozabimo pa niti, da smo lahko julija na nebu opazovali komet, ki je od nekdaj veljal za napovednik slabega. V ljudskem izročilu je vsaka zvezda premičnica, kamor so šteli tudi komete, napovedovala ali prihod svetih treh kraljev ali slabih dogodkov, kugo so napovedovali ob prihodu takih pojavov in verjeli, da so ta znanila na nebu razlog, zakaj se nam dogaja slabo. Kakorkoli že, tudi takšnim neurjem smo že bili priča v preteklosti, res pa v svojem petdesetletnem življenju kaj takšnega še nisem videl. Je pa bil leta 1960 na Blokah tak tornado, da se 30 let ni zmogel ponovno obrasti gozd. A za ta dogodek je malokdo vedel, morda so v 60. letih o tem poročali po kakšnem radiu in je bilo rečeno, da je bil hud veter na Blokah, to pa je tudi vse. Danes pa znamo meriti v številkah, imamo merilne lestvice za jakost vetra, sonca in vsega drugega. Veliko bolj smo obveščeni o dogodkih. Zato nimam občutka, da bi bilo to leto kakorkoli ekstremno drugačno. Mimogrede, kometi za letos še niso rekli zadnje besede, jeseni prihajajo še trije. Prav v teh dneh pa so ponoči na nebu perzeidi, utrinki, ob opazovanju katerih si lahko zaželimo srečo. In brez skrbi, pasji dnevi se ne bodo kar potuhnili. Vse tja do 15. avgusta bo kar toplo, seveda z občasnimi nevihtami. Le po 19. avgustu računam na nekaj zelo hladnih dni, zato si za vsak slučaj pripravite kakšno jopo. Ker je lunino leto, bo tudi septembra več dežja, za vsakim dežjem pa tudi padec temperature in hladen vstop v jesen. Kot prvi resni napovedovalec napove vreme za jesen sicer sv. Lovrenc (10. avgusta) in 24. avgusta še sv. Jernej. 'Če sta Lovrenc in Jernej lepa, lepa jesen se obeta,' pravi stara modrost. Tudi 15. avgust, ko je velika maša, bognedaj, da bi bil deževen, saj nas v tem primeru čaka huda zima. 'Če velika maša mokri, že mala maša (8. september) straši,' so pravili naši predniki. To pomeni, da bo v primeru deževnega in meglenega vremena na 15. avgust, 8. septembra že kar prekleto mraz. Takole so se pogovarjali naši dedi, da so lažje predvideli, kdaj bo še zadnji čas za spravilo drv, jaz pa sem na peči z zanimanjem prisluhnil njihovim modrostim. Naši predniki so nam pustili tako bogato znanje, da bi ga bilo škoda pozabiti.«

***

Druga polovica avgusta bo najtoplejši del leta

Fanči Perdih, biodinamičarka:»Nedavna neurja me niso presenetila, v bistvu sem jih pričakovala, saj toliko vročine in dežja ne more prinesti kaj dosti drugega. Venera, ki je bila od 28. marca pa do 7. avgusta pred zemeljskim ozvezdjem Bika, je povzročila velika temperaturna nihanja med dnevom in nočjo, ki so potem ustvarjala tople in hladne zračne gmote. Ko se te enkrat začno mešati, nastane neurje. To je zelo preprosta enačba. Ko je Merkur pred vodnim ozvezdjem, in zdajle je pred Ribami že kar lep čas, pride do velikih količin vode. Če so zraven še prej omenjene temperaturne spremembe, so neurja neizogibna. Moja predvidevanja in napovedi sicer izhajajo iz branja setvenega priročnika gospoda in gospe Thun, ki je zasnovan na osnovi biodinamike in poznavanju astrologije ter spremljanju podatkov treh observatorijev in na več desetletjih rezultatov opazovanj poskusov na posevkih v strokovnih centrih v Nemčiji in Švici. V dolgih letih opazovanja spreminjanja globalnih vremenskih nihanj sem ugotovila, da lahko s pomočjo setvenega priročnika predvidim globalno vremensko situacijo za tekoče leto. Je pa leto 2020, kar se tiče vremena in vplivov nanj, res malo posebno, saj je Saturn po mnogo letih prišel izpred toplotnega pred zemeljsko ozvezdje. Kar pomnim, še tega nisem doživela, zato zdaj z velikim zanimanjem spremljam, kakšen vpliv ima Saturn na naše globalno ozračje. Ves planetarni sistem deluje v isti sferi, vsak po svoje pripomore in vpliva na življenje na Zemlji. Planeti in ozvezdja so kot nekakšen orkester, ki mu nekdo dirigira, enkrat eden, drugič drugi. Vas zanima, kako bo v bližnji prihodnosti? 

Več v reviji Zarja Jana št. 32, 11. 8. 2020