Hišo v Šentjerneju si je zgradil z lastnimi rokami. Tako je dosti prihranil, kar je za nekoga, ki se je odločil živeti malce drugače, kot je običajno, smiselno in razumljivo. Z ženo in otrokom živijo brez stresa, pravi. In brez pretiranega sevanja. Kar pa ne pomeni, da ga ne boste dobili na mobilni telefon, če ga boste potrebovali. Morda ga res nima vedno ob sebi in se vam ne bo javil nemudoma, ker je, na primer, na češnji, kot je bil, ko smo ga klicali mi. Je pa dosegljiv, kot vsi drugi. S to razliko, da se še kako zaveda tveganj in stranskih učinkov uporabe mobilnih telefonov. »Nikoli se ne pogovarjam s telefonom, naslonjenim na uho, saj nemudoma začutim, kako mi žari. Včasih, ko se tega še nisem zavedel, sem ob daljšem pogovoru začutil neprijeten občutek v zobeh in kosteh. Čudno se počutim tudi, če imam na telefonu prižgan wifi ali mobilni prenos podatkov. Če pa telefon postavim na mizo in se pogovarjam po zvočniku, nimam težav,« pojasnjuje. To, da bi morali med pogovorom mobilne telefone držati vsaj nekaj centimetrov od telesa, načeloma piše tudi v vseh navodilih, ki jih dobimo ob nakupu novega mobilnega telefona. A kaj ko jih nihče ne bere. Se pa ravno z njimi proizvajalci mobilnih telefonov zavarujejo pred tožbami. Da ste možganskega raka dobili zaradi sevanja med pogostimi telefonskimi pogovori? Pa ste držali telefon med pogovorom dovolj stran od sebe, kot velevajo navodila? Niste? No, potem pa nismo mi krivi. In tožba je hitro zaključena. Se je že zgodila. V Ameriki, ne pri nas, pa vendarle. Tudi tole informacijo za varno uporabo telefona smo našli v priročniku enega od proizvajalcev, mimogrede: »Če za nošenje na telesu uporabljate torbico, pasno zaponko ali držalo, ta ne sme vsebovati kovine in mora izdelek ohranjati najmanj 1,5 cm od telesa.« Hm, kaj pa če telefon nosimo kar v žepu, po možnosti še s prižgano internetno povezavo, zaradi katere telefon občutno bolj seva?! Kakorkoli, vrnimo se v hišo brez sevanj ...
V naši hiši signal slabo lovi. »Namesto dvosmernega električnega toka (AC), ki oddaja največ sevanja, imamo v naši hiši dva električna sistema, enosmernega (DC), kot ga imajo avtomobili in ne oddaja takega sevanja, ki bi bilo za človeka nevarno, poleg tega pa smo vse kable oblekli v ilovico, ki sevanja izniči, in jih dali v posebno cev,« razlaga Andrej in takoj pristavi, da seveda tudi njihov dom ni popolnoma brez sevanj, ker da je to nemogoče. So se pa temu približali do največje možne mere. »Kar se tiče raznih wifijev, brezžičnih naprav in sorodnih sevanj, teh je v naši hiši zelo malo. Na internet se povezujemo po kablu in tudi s tem znižamo sevanja na minimum. Da smo se uspeli pred sevanji dodobra izolirati, dokazuje tudi dejstvo, da so naši telefonski signali zelo slabi in se zato v notranjih prostorih tako rekoč sploh ne moremo pogovarjati po telefonu,« omeni. Količino sevanja je izmeril z aparaturo, in ta je potrdila, da je to v hiši zanemarljivo, v spalnici pa ga sploh ni. »Poskrbel sem, da v spalnici nimamo nobenih električnih napeljav, saj se mi zdi to zelo pomembno.« S svojo aparaturo je izmeril sevanja še pri nekaj znancih in bil zgrožen, kako močno obsevani so, kadar spijo. »Sevanja so bila pri njih prisotna direktno na blazini, kjer spijo. Tam, kjer imajo glavo, imajo namreč nočne lučke in alarm ure, ki seveda sevajo dva do tri metre naokoli,« pojasnjuje in ljudem svetuje, naj v spalnici poskušajo odstraniti čim več virov sevanja, nujno tudi telefone in računalnike. Bolje boste spali in se zbujali bolj spočiti, je prepričan.
Več v reviji Zarja Jana št. 30. 6. 2020
