»Vse se je začelo doma, v domačih garažah,« se nasmehne Robert, ko naju s fotografom odpelje v delavnico, kjer je nastala prva naprava – avtomat, ki bo čistil vrhniški zrak in ponujal pitno vodo obiskovalcem Planine nad Vrhniko. Poklicni strojnik je vedno kaj sestavljal, zato ni čudno, da se je pred dvema letoma z veseljem pridružil sinu Aljažu pri projektu za njegovo maturitetno nalogo. »Razmišljala sva, da bi naredila polnilno postajo za električne avtomobile, ki bi energijo dobivala iz sončnih celic in vetrnih turbin,« pove Aljaž. Postavila sta jo na domači parceli in jo kmalu nadgradila. Ker so se tisto leto spopadali s precej onesnaženim zrakom, sta namreč sklenila izdelati napravo, ki bo čistila zrak prašnih delcev. Po pol leta raziskovanja, učenja in brskanja po dostopni literaturi sta jo res tudi izdelala. Potem pa sta začela ugotavljati, da ima lahko precej širši pomen. Zamisel sta predstavila tehnološkemu parku in povabili so ju v svoj poslovni inkubator. Kmalu sta se prijavila na natečaj poslovnih idej s področja zelenih tehnologij ClimateLaunchpad, ki je bil lani na Cipru, in se uvrstila med petnajst najboljših ekip z vsega sveta. A že tam se je pojavilo vprašanje, kako prodajati čisti zrak. »Nisva vedela, komu in zakaj bi izdelek prodala. Čist zrak je težko prodajati, ker je težko oceniti, kako recimo zaračunati kubik čistega zraka.« Takrat sta bila v teh krogih še precej sveža, tipala sta za stiki, se učila in nabirala izkušnje. Danes Robert navrže celo vrsto zamisli, kako bi se naprava lahko uporabljala – med drugim recimo za čiščenje ulic v najbolj onesnaženih mestih – na ulične svetilke bi pritrdili manjše naprave, ki bi čistile zrak.
Sprememba načrta. Idejo, zaradi katere je naprava dobila povsem druge razsežnosti, sta dobila naključno na enem od izobraževanj, ki sta se jih udeležila na Cipru. »Študentje so nama povedali, da so pred osmimi leti ostali brez vode na vsem otoku.« Z Aljažem sta se samo spogledala in že sta vedela, v katero smer bosta krenila. Doma sta se spet zakopala v študij in raziskovanje. V začetku tega leta sta naredila prototip z najpreprostejšim kondenzatorjem in začela »delati vodo« iz zraka. Zamisel sta črpala iz enega najpogostejših naravnih pojavov, ki jih imamo na zemlji. Ugotovila sta, da bi vodo najhitreje dobila tako, da zrak, očiščen trdih delcev, na hitro shladita. Ohlajen zrak se kondenzira, tako dobimo vodo, ki jo je treba ujeti v stekleničko, prej pa še očistiti mikrobov. »Z našo tehnologijo čiščenja zraka odstranimo od 90 do 95 odstotkov prašnih delcev, iz kondenzirane vode pa z obratno osmozo odstranimo še preostale delce, vodo mineraliziramo – dodamo ji kalcij in magnezij –, nato pa jo usmerimo v rezervoar, kjer jo očistimo mikrobov, šobo za točenje pa opremimo z ozonom za preprečitev okužbe v embalaži. Voda bo testirana, neoporečna, visokega standarda, prej je ne damo v uporabo,« pravi Robert. Njuna naprava sama proizvaja energijo iz obnovljivih virov – vetra ali sonca. Z zmago na slovenskem tekmovanju Power up za zagonska podjetja s področja energetike in zelenih tehnologij konec maja sta si izborila vozovnico za Power up v Pragi, od koder sta se vrnila navdušena, z novimi stiki, resnimi ponudbami za investicijo v njuno tehnologijo in razširjenim znanjem.
Najprej v Sloveniji, potem v Evropo. Prva naprava bo torej že čez nekaj dni stala na Planini nad Vrhniko, ki jo Robert obišče vsak dan. V planinah še do pred kratkim niso imeli pitne vode, samo kapnico, zato sta se dogovorila, da bosta tja postavila svojo prvo testno napravo. Za začetek si želita izdelati deset aparatov za vodo, ki sta jo poimenovala myWater, za kar potrebujeta zagonska sredstva. Vesela sta, da investitorji vidijo velik potencial v njuni inovaciji. »Naprave bova dajala v najem, računala za vodo, 90 odstotkov denarja pa vlagala v razvoj, imava namreč že nove ideje …«
V Sloveniji bosta to najprej ponudila turističnim mestom. »Slišal sem, da bodo na Bledu turistom predlagali, naj zmanjšajo uporabo plastenk za enkratno uporabo. V turističnih mestih je to velik problem. Naš izdelek pa je trajnostno naravnan, saj predvideva ponovno uporabo plastenke. Tako poskušamo nekaj dodati k reševanju problema z odpadki,« pravi Robert. Avtomat bo pri nas najbolj aktualen v poletnih mesecih zaradi povečanega obiska turistov, pa tudi zaradi najugodnejših razmer za njegovo delovanje – potrebuje vsaj dvajset stopinj in 40-odstotno vlažnost. Svojo zamisel sta predstavila tudi županu Zoranu Jankoviču in ga vprašala, ali bi jima mesto odstopilo prostor za avtomat. Župan je bil nad idejo navdušen, pravita. »Prihodnje leto bi bila rada prisotna v slovenskih mestih. Prodajali bomo torej pitno vodo, narejeno iz slovenskega zraka. Prepričan sem, da bo marsikateri turist, ki si bo recimo natočil vodo iz blejskega zraka, to plastenko odnesel domov – kot spomin. Do leta 2020 pa bi se rada pojavila v Evropi,« sta optimistična. Kam ju bo njuna inovativna žilica gnala naprej, pa je že druga zgodba, o kateri za zdaj še skrivnostno molčita.
Objavljeno v Zarji št. 29, 17. 7. 2018.
